Kaj smo pred 30 leti brali, poslušali, gledali, kako smo se oblačili ...
7. Val
26. 06. 2021, 06.00
, posodobljeno: 26. 06. 2021, 16.29
Človek težko verjame, da je preteklo že trideset let! Pobrskali smo po starih časopisih, mlajšem spletu in seveda po še živem spominu. Kaj smo poslušali, gledali, brali in oblačili leta 1991?
Dva tedna pred slovensko osamosvojitvijo je kljub opozorilom, da v pregretem balkanskem kotlu to utegne biti tvegano, pri nas prvič nastopil Bob Dylan. Nekaj mesecev prej so abrahamovca v rodni Ameriki skušali odpraviti z grammyjem za življenjsko delo, a je šele zares začel koncertirati. Med Neskončno turnejo je z bendom 10. junija 1991 obiskal Ljubljano in dan zatem Beograd. Oba koncerta je pričel z družbenim in političnim premikom ustrezno New Morning - Novo jutro. Na Bežigrajskem stadionu je zapel tudi The Times They Are A-Changin' (Časi se spreminjajo), kot predskupina pa je nastopil kultni bend Martin Krpan - in s to častjo sklenil svojo pot. Vlado Kreslin je na samostojno pot krenil z odličnim albumom Namesto koga roža cveti in začel sodelovati z Beltinško bando.
Trst, kraljestvo kave in kavbojk
Dobri dve desetletji je Trst živel od jugoslovanskih kupcev. Od druge polovice šestdesetih do srede osemdesetih so ob koncih tedna množice preplavile mesto, ljudje so pokupili oblačila, belo tehniko, kavo, pralne praške - vse, česar v socialistični državi niso mogli. Vsak petek in soboto so tu pustili milijardo lir, pred božičnimi prazniki še enkrat toliko, je v začetku osemdesetih let ocenil vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Sergio Petrosino.
Ponteroš, trg ob kanalu, je bil središče tega jugobiznisa. Poln stojnic, na katerih so visele kavbojke vseh sort, srajce, majice, perilo, pozimi plašči. Podobno je bilo na trgu pred železniško postajo. Kupci so se gnetli in kupovali. Polnili so plastične vrečke in plačevali. Če niso imeli lir, so dinarje ali (bolj pogosto) marke zamenjali na poulični črni borzi.
Mnogi so se po nakupu umaknili v zakotne ulice in oblekli ene kavbojke na druge, eno krilo vrh drugega, do šestih kavbojk in osmih kril, da so bili na poti domov malce bolj tolsti kot ob prihodu. Ob sobotah je bilo na nabrežju parkiranih tudi po več kot sto avtobusov jugoslovanske registracije. Z njimi so tržaške kavbojke odpotovale v najbolj zahodno socialistično državo, iz te pa so mnoge nadaljevale pot proti komunističnemu vzhodu, vse do Vladivostoka.
Podobno je bilo z milijardami, ki so jih ljudje z vzhoda prinašali v Trst. Ob sobotah in nedeljah so se vračale na vzhod, v igralnice v Portorožu in v Lipici, da je mestu od njih malo ostalo.
MARJAN KEMPERLE
Asterix, Victoria Holt ...
Z naslovno pesmijo Kreslinovega albuma navdihnjen prekmurski rojak Feri Lainšček je med bralce poslal cigansko pripoved Namesto koga roža cveti ... in osvojil kresnika za najboljši roman leta. Otroci so navdušeno brali knjige angleške pisateljice Enid Blyton iz nanizanke Pet prijateljev. Nepridiprave so v kozji rog vsakič znova ugnali mladi Julian, Dick, George, Anne in pes Timmy. Zveste bralce je imel tudi Asterix; medtem ko smo se Slovenci upirali Srbom, so otroci v imenitnih prevodih Aleša Bergerja brali prigode neupogljivih Galcev, nepokornih rimskemu imperiju.
V različna zgodovinska obdobja so mlade vabile knjižice iz zbirke Časovni stroj. Bral jih nisi od prve do zadnje strani, ampak si se moral - ti, obenem bralec in glavni junak - sproti odločati, kaj boš storil in v skladu s tem skakati tudi sem ter tja po knjigi, se izgubljati, se vračati na prejšnjo pot in iskati pravo smer ...
Zlasti bralke so leta 1991 najraje segale po romantičnih, srhljivih in tudi z zgodovinskimi dogodki prepredenimi romanih, ki jih je pisala Angležinja Eleanor Alice Burford Hibbert, znana kot Victoria Holt, Philippa Carr in Jean Plaidy.
Ko jagenjčki obmolknejo, gre babica na jug
Prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji je uspešnica Babica gre na jug. Režiser in scenarist komičnega “filma ceste” Vinci Vogue Anžlovar je od Ljubljane skozi Postojno do Portoroža popeljal kar 80.000 gledalcev. V naslovni vlogi je blestela nepozabna Majolka Šuklje kot navihana ubežnica iz doma starejših in nepovabljena sopotnica jazzovskega saksofonista Bojana Emeršiča, ki se oklepa volana starega mercedesa, sicer pa mu stvari bežijo iz rok ...
Na oskarjih je leta 1991 slavil epski vestern Pleše z volkovi Kevina Costnerja, velik favorit je bil tudi romantični fantazijski Duh z Demi Moore, Patrickom Swayzejem in Whoopi Goldberg ... Med osrednjimi nominiranci so bili še številni notorični “kriminalci” - med kandidati za najboljši film sta bila tudi Dobri fantje Martina Scorseseja in Boter 3 Francisa Forda Coppole, igralec Joe Pesci pa je prejel oskarja za najboljšo moško stransko vlogo za Tommyja DeVita v Dobrih fantih.
To je tudi leto kultnega psihološkega trilerja Ko jagenjčki obmolknejo, ki je naslednje leto na oskarjih pometel s konkurenco: Anthony Hopkins je za vlogo Hannibala Lecterja,, obsojenega serijskega morilca, sicer psihiatra, osvojil svoj prvi oskar, Jodie Foster pa si je za vlogo neustrašne preiskovalke FBI prislužila že svojega drugega. Film je osvojil tudi oskarje za najboljši film, režijo (Jonathan Demme) in prirejeni scenarij (Ted Tally), leta 1991 pa je bil peti najbolj dobičkonosen v kinematografih po svetu. Največji hit tega leta je bil sicer Terminator 2: Sodni dan.
Od modnih brvi do ulice
Devetdeseta so bila leta supermodelov. Cindy Crawford, Naomi Campbell, Linda Evangelista, Christy Turlington in Claudia Schiffer so bile zvezde naslovnic in modnega sveta. Podložena ramena suknjičev so se poslavljala, oblačila so postajala bolj minimalistična.
Naomi Campbell na modni reviji francoske hiše Chanel leta 1991 v Parizu (foto: Profimedia)
V Sloveniji sta bili tekstilna in obutvena industrija v devetdesetih letih še v dobrem stanju, na voljo je bilo veliko kakovostnih oblačil in obutve domače izdelave, ki so jih domača podjetja redno predstavljala na modnih revijah, na lov za trendi pa so oblikovalci odhajali v prestolnici mode Milan in Pariz. Kot del vsakdanje oprave sta se vse bolj uveljavljali tudi platnena športna obutev in espadrile.
Na trende doma in v tujini niso vplivale le smernice iz modnih prestolnic. Ulično modo so zaznamovale tudi glasbene skupine in popularna kultura, ki se je širila prek televizije in revij. Nirvana, ki je leta 1991 izdala zelo odmeven album Nevermind, je pripeljala grunge slog s strganimi kavbojkami, allstarkami in črtastimi puloverji, športna obutev je postala nepogrešljiv del vsakdanjega videza mladih, pojavili so se bulerji, aktualni tako pozimi kot poleti, “felpa” (jopa s kapuco), pa tudi torbice za okoli pasu. Fantovska frizura, ki se je s plakatov preselila v salone in je bila v tistem času vseprisotna, je bila vsekakor “gobica”.