Čas je za nov val optimizma
Slovenija nima tako dolge in pisane zgodovine kot kakšna Anglija ali Francija, ni velika kot Rusija in ni bogata kot Luksemburg. A je država, in to že 30 let. Rojena je bila po plebiscitarni volji ljudstva in z demokratičnimi koraki, ki so bili odločno podprti z učinkovitim odporom proti akcijam nekdanje jugoslovanske armade.
S plebiscitarno odločitvijo o samostojnosti je slovenski narod ujel zgodovinski trenutek in z demokratičnimi sredstvi uresničil zamisli o lastni državi. Slovenija, ki je samostojnost razglasila pred tremi desetletji, je mlada država s pogosto negotovim korakom na poti rasti v čim trdnejšo demokratično osebnost. Na osamosvojitveni poti so zelo različni ljudje presegli razlike in se poenotili za visok skupni cilj. Gonilna sila ni bila samo politika. Dejavna je bila pisana paleta civilnodružbenih gibanj in pobud, ki so dodobra razgibali družbeni prostor ter zahtevo po osamosvojitvi utemeljili na človekovih pravicah in demokratičnih standardih. Ključno je bilo trdno prepričanje slovenskega ljudstva, da bo življenje v lastni državi boljše, kot je bilo dotlej.
Svojo pot smo pred dobrima dvema desetletjema predstavljali kot “zgodbo o uspehu”. Slovenija je dosegla mednarodno priznanje in uveljavitev, krepila se je samozavest ljudstva, na mlado državo so bili ponosni rojaki v zamejstvu in po svetu. Za nadaljevanje “zgodbe o uspehu” bo treba poiskati nov cilj, ki bo vrnil optimizem in elan med ljudi in jih, četudi povsem različnih nazorskih in kulturnih pogledov, povezal v zavzemanju za lepši in vedrejši jutri.
Osamosvojitev, ki se je v teh dneh poglobljeno spominjamo, se ni zgodila čez noč, proces pa ni potekal zgolj v Sloveniji.
Osamosvojitev, ki se je v teh dneh poglobljeno spominjamo, se ni zgodila čez noč, proces pa ni potekal zgolj v Sloveniji. Svoje kamenčke v mozaik osamosvajanja so dodali tudi Slovenci onstran meja matice, s čimer je bilo nedvoumno jasno, da se narodovo telo ne prekine na državni meji. Takrat, pred 30 leti, so Slovenci v Italiji zbudili zanimanje italijanske javnosti za “slovensko stvar” in pomagali širiti resnico o razlogih za osamosvojitev in resnico o desetdnevni vojni. To so bili obenem pomembni temelji za nekoliko kasnejše mednarodno priznanje samostojne države.
Časnika Primorske novice in Primorski dnevnik sta ponovno stopila skupaj in samostojni državi ob rojstnem dnevu podarila skupno prilogo. Tudi v osamosvojitvenem času sta bila na pravi strani. Kljub navezanosti številnih na skupni narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov in na ideale, iz katerih je nastala skupna država, je prevladala želja po demokratični in pluralni družbi, v kateri si bodo Slovenci sami krojili usodo.
Primorci poznajo koristi, ki jih je prinesla izbira pred tridesetimi leti in ki jih prinaša povezovanje v prostoru z odprto državno mejo. A meja, ki jo je v minulih mesecih sicer začasno žal spet priklical virus, ni padla le na mejnih prehodih, marsikatere meje so padle tudi v glavah.
Slovenci so s svojo državo zgradili novo samozavest, kakršne prej niso poznali. Psihološki in kulturni premik pri dojemanju sosedov, ki je vodil v taljenje negativnih čustev, se je zgodil tudi pri večinskem narodu v Italiji. Čutenje ljudi že dolgo ni več nabito z negativno energijo. Trst in Gorica iščeta svoje mesto pod nebom tudi - včasih pa zlasti - v povezovanju s slovenskimi sosedi.
Slovenija je za Slovence najlepša priložnost. Ne jutri, že danes! Na vsak način velja v prazničnih dneh vzklikniti: Vse najboljše in živela, Slovenija!