30-letnik Blaž Maver: želi si, da bi se Slovenci poenotili

Pivčan Blaž Maver se je na dan osamosvojitve pripravljal na prihod na svet. Rojen je namreč 26. junija 1991. Vojno za Slovenijo je večinoma prespal, se pa povsem zaveda strahu, ki je prežemal mamo, ko je ob tuljenju siren morala z njim v zaklonišče porodnišnice, ko je poslušala o preletih migov in konvojih tankov. “Hvala bogu, da se je vse izcimilo, kot se je,” pravi danes 30-letni zdravnik, ki v celjski bolnišnici dela kot specializant otorinolaringologije (ORL).

Blaž Maver je zelo zadovoljen z življenjem v Sloveniji. “Všeč mi je, da nas urbanizacija ni povsem povozila in je narava še neokrnjena, hkrati pa imamo geografsko popolno lokacijo, vpeti smo med Alpe in Sredozemsko morje, mešajo se vplivi germanskega, romanskega in slovanskega sveta. Ljudje imamo dovolj prostega časa in znamo uživati v njem,” naniza. “Ni mi pa všeč, kako je narod razdeljen, res ne vem, zakaj se je treba toliko ukvarjati s preteklostjo. Namesto, da bi se iz zgodovine kaj naučili, raje pogrevamo dogodke, na katere več nimamo vpliva,” dodaja.

Jugoslavija nas je oblikovala

Osredotoča se na pozitivne stvari, v politične zdrahe se ne poglablja. Vsem se le ne more izogniti. Kot pravi, skoraj ni države na svetu, kjer med pandemijo ni prišlo do nasprotovanja ljudi zaradi omejitev. “Gre za normalen pojav demokratične družbe, ljudje imajo pravico izraziti svoje mnenje, če mislijo, da so jim pravice kratene.” Slovenija ni nikakršna izjema, ugled v svetu gor ali dol. “Ne obremenjujem se s tem, kaj si o Sloveniji misli Nemec, Španec ali Čeh, pomembno je zgolj to, kako se mi počutimo v lastni državi. Smo del evropske in svetovne skupnosti, zato je nujno sodelovanje z drugimi državami na vseh področjih,” razmišlja. Slovenijo v prihodnosti vidi kot oazo miru v osrčju Evrope, trajnostno usmerjeno in povezano z naravo. “Želim si, da bi se še naprej trudili ohranjati socialno državo in se končno poenotili kot narod, saj imamo za nacionalni ponos tisoč in en razlog,” poudarja. Življenje v nekdanji Jugoslaviji je Mavru znano skozi pripovedovanja starejših. “Ljudje so radi sentimentalni glede preteklosti. Hrepenijo po starih, zlatih časih, ko se je vrtela 'prava glasba' in je bilo vse oh in sploh. Morda, ker so bili mladi?” ugiba. In nadaljuje: “Ne vem, če je to povezano s političnim sistemom. Idejni koncept Jugoslavije ni bil napačen in nekdanja skupna država nas je na nek način izoblikovala, da smo danes tam, kjer smo. Na koncu pa človeštvo vedno sledi napredku ...” Meni, da nam gre kot civilizaciji bolje kot kadarkoli v zgodovini. “Bolj odgovorno pa bi morali ravnati z okoljem in naravnimi dobrinami, če želimo tak svet ohraniti tudi za prihodnje rodove. Sreča je pa relativna in ni odvisna od tega, ali moraš švercati kavbojke iz Trsta ali ti jih kurir po treh klikih dostavi v domači naslanjač,” je prepričan.

Z veseljem v službo

Študij medicine mu je omogočil edinstveno izkušnjo - kot član humanitarno-medicinske odprave je leta 2018 tri mesece delal v bolnišnici v Zambiji. Sicer pa ocenjuje, da je zaposljivost zdravnikov v Sloveniji dobra. Razlogov za to, da je izbral ORL, je veliko: “Všeč mi je raznovrstnost dela, prepleta se z drugimi specializacijami, nudi mnoge diagnostične izzive in možnost usmeritve v subspecialnosti, anatomsko področje glave in vratu mi je pri srcu ...” Da se je v Celju prijavil na izbirni del pripravništva na oddelku za ORL, je bila ena boljših odločitev v življenju, trdi. “Gre za super delovno okolje, kjer se dobro počutim in strokovno odlično napredujem, tako da lahko malo klišejsko rečem, da grem vsak dan z veseljem v službo,” je zadovoljen.


Preberite še


Najbolj brano