30-letnica Alenka Cergol: “Zamejstvo je kot otoček”

Preden se je odpravila v Ljubljano na študij fizioterapije, o Sloveniji kot državi ni imela konkretnejše, globlje predstave. “Razen počitnic več kot toliko stikov nisem imela,” pove Alenka Cergol. “Ko pa prideš kot študent v Ljubljano, se zaveš, da je zamejstvo kot nekakšen otoček, ki je ločen od Slovenije,” razmišlja mlada fizioterapevtka s Kolonkovca pri Trstu.

Pred natanko tednom dni je Alenka Cergol praznovala 30. rojstni dan, zaposlena je v izolski bolnišnici, sicer pa je dejavna skavtinja, poje v MePZ Jacobus Gallus, po študiju klavirja na Glasbeni matici je diplomirala na tržaškem konservatoriju Tartini. Je tudi organistka.

Večina ve, da obstajamo

Čuti, da smo od enotnega slovenskega kulturnega prostora še daleč, čeprav se ta koncept večkrat omenja. Padec meje se ji zdi prvi korak v tej smeri: “Smo na poti tja, a nikakor pri koncu,” ugotavlja. Zdi se ji dobro, da se v zadnjih letih veliko mladih odloča za univerzitetni študij v Sloveniji, med katerim vzpostavijo globlji stik s to državo, kjer se marsikdo potem tudi zaposli, kot ne nazadnje dokazuje njena zgodba. Prepričana pa je, da bi se prostora morala še bolj povezovati, tudi na drugih ravneh in predvsem v obe smeri, saj ugotavlja, da v Sloveniji “vedo zelo malo o nas kot skupnosti. Večina ve, da obstajamo, a tu se večkrat znanje ustavi. Drugače se ne bi čudili, da tako dobro govorimo slovensko.” Med značilnostmi, po katerih se Slovenci v Italiji razlikujejo od tistih, ki živijo v Sloveniji, najprej omeni jezik - “ob naglasu, po katerem nas takoj prepoznajo, sem odkrila, da nekatere besede mi uporabljamo drugače, mogoče bolj arhaično” -, zatem pa še prehrambene navade in splošno kulturo.

Alenka Cergol v slovenskem obalnem pasu opaža precej močno jugonostalgijo. Ne le med ljudmi, ki prihajajo iz republik nekdanje skupne države, pač pa tudi med Slovenci. “Občutek imam, da je kar nekaj takih, ki niso toliko zadovoljni, da je država postala samostojna.” Med starejšimi sodelavci pogosto sliši, da je bilo v Jugoslaviji bolje, ker so bili ljudje bolj enaki med sabo, da niso trpeli lakote, za katero pa imajo danes občutek, da je za marsikoga problem. Dopušča pa možnost, da na tako občutenje vpliva tudi dejstvo, da so bili ljudje takrat mladi in da zato za nazaj idealizirajo.

Slovenija je bolj socialno naravnana kot Italija

Če jo primerja z Italijo, se ji Slovenija zdi veliko bolj socialno naravnana država. “To je enkrat ena!” Predstavlja si, da je to precej povezano tudi z njeno preteklostjo pred osamosvojitvijo. Šolstvo se ji zdi zgledno urejeno in meni, da tudi brezplačno univerzitetno izobraževanje ni od muh. “Čeprav vem, da so pogovori v smeri, da ne bi bilo več tako.” Javno zdravstvo se je pri uspešnem upravljanju epidemije covida-19 izkazalo; po mnenju Alenke Cergol je osebje v slovenskem zdravstvu bolj izobraženo, tudi razmerje med prebivalstvom in številom postelj v bolnišnicah je boljše. “Kot pri vsaki stvari pa lahko sicer našteješ tako pozitivne kot negativne plati.”

Slovenska družba je po njenem zelo razklana. Skoraj glede vsake zadeve. “Zdaj so najbolj aktualna cepiva,” smeje pove. “Ampak tudi drugače, recimo, ko je govor o vladi, politiki ...” Kot primer navede dogajanje iz lanskega julija ob stoletnici požiga Narodnega doma. “Veliko ljudi se je zgražalo, ker je Borut Pahor šel na fojbo. Vsi so se zapičili v to, drugo pa je ostalo v ozadju.” K takemu stanju je prispevalo tudi prikazovanje medijev, se ji zdi. Mladi v Sloveniji se ji sicer ne zdijo toliko obremenjeni s preteklostjo, bolj so razdvojeni glede aktualnih tem. Glede samega procesa slovenskega osamosvajanja pravi, da se vanj ni veliko poglabljala, o nečem pa je gotova. “Šlo je za pravilno odločitev. O tem nimam dvoma.”


Preberite še


Najbolj brano