S sušenjem komunalnega blata do prihranka

Potem ko je Madžarska konec leta 2019 prenehala sprejemati blato iz slovenskih čistilnih naprav, so se tudi v Marjetici Koper soočili z logistično težavo, kam z onesnaženimi odpadki. Zdaj jih izvažajo v Avstrijo, a je cena odvoza poletela v nebo. Rešitev za zmanjšanje stroškov so prepoznali v premični sušilni napravi za obdelavo komunalnega blata, s čimer bodo prihranili do pol milijona evrov na leto.

KOPER > Blato iz koprske čistilne naprave na Srminu prevzema in daje v nadaljnjo obdelavo podjetje Saubermacher Slovenija. Na javnem razpisu je bil edini ponudnik za to storitev. “S pogajanji smo dosegli ceno 199 evrov na tono za prihodnji dve leti. Ko je blato še sprejemala Madžarska, smo prevzemniku za to storitev plačevali 62 evrov na tono. Na letni ravni je ta storitev zdaj dražja za približno 800.000 evrov,” pojasnjuje Dimitrije Šamšal iz Marjetice.

Kje v Sloveniji že delujejo sušilnice?

Srednje temperaturne sušilnice blata že delujejo na območju mestnih občin Nova Gorica, Ljubljana in Novo Mesto. V Marjetici dodajajo, da je po njihovih informacijah v fazi načrtovanja še najmanj deset takšnih objektov. V Evropski uniji je postavljenih več kot 400 podobnih sušilnic, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Italiji in državah na severu Evrope.

Koprsko blato vozijo v Avstrijo

V koprski čistilni napravi se v enem letu nabere v povprečju 5500 ton komunalnega blata. Podjetje Saubermacher ga prevzema vsak dan, nakar ga izvozi v Avstrijo, kjer ga predelajo oziroma reciklirajo za pridobivanje organskih snovi. Ostanek po predelavi sežgejo.

Zamisel, da bi ob zdajšnji čistilni napravi namestili premično sušilnico za obdelavo komunalnega blata, je premišljena, pravi Šamšal. Opravili so analize in presodili, da je ta rešitev najbolj ekonomsko upravičena in okoljsko sprejemljiva, saj proizvede do 90 odstotkov manj amonijaka. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko projekt uresničijo pod okriljem zdajšnjega okoljevarstvenega dovoljenja za čistilno napravo.

1,7

milijona evrov je vreden projekt premične sušilne naprave za obdelavo komunalnega blata

5500

ton komunalnega blata se v enem letu nabere v koprski čistilni napravi

Prevzem suhega blata je cenejši

Naprava bi delovala na podlagi tehnologije srednje temperaturnega sušenja blata, ki v zaprtem sistemu omogoča, da se blato posuši na vsaj 90 odstotkov suhe snovi. Ker bi bila oprema premična, bi jo lahko po potrebi prestavili tudi na druge lokacije.

Odplake tudi iz Ankarana in Izole

Koprska čistilna naprava prečisti odpadne vode 75.000 prebivalcev. V to številko so vključena kanalizacijska omrežja Kopra, Ankarana in Izole ter vse manjše lokalne in gospodinjske čistilne naprave (male komunalne čistilne naprave, greznice). V Marjetici pravijo, da je treba pri tem upoštevati tudi komunalno odpadno vodo iz turističnih zmogljivosti, ki so bolj obremenjene v sezoni.

“S tem bi lahko v prihodnjih letih znižali ceno odvoza, saj suho blato prevzemniki prevzemajo po občutno nižjih cenah, poleg tega sušenje zmanjša volumen. Prihranili bi lahko do 500.000 evrov na leto,” ocenjujejo v Marjetici. Za nakup in postavitev premične sušilne naprave bi odšteli približno 1,7 milijona evrov.

“Za naložbo bomo poskušali pridobiti tudi evropski denar, vendar je za tovrstne investicije na voljo le malo denarja iz kohezijskih skladov. Tudi brez te finančne pomoči pa smo izračunali, da je projekt za Marjetico izjemno ugoden, saj so zdajšnje cene prevzema blata na trgu zelo visoke,” pravi Šamšal.

Do sušilnice v enem letu, če ne bo zapletov

Dokumentacijo že pripravljajo. Ko bodo v prihodnjih mesecih imeli v rokah vsa soglasja, bodo pripravili javni razpis. Nakup opreme in pridobitev dovoljenj za priključek na elektriko, kasneje pa na zemeljski plin, bi lahko izvedli v enem letu. “Če ne bo zapletov in bomo pridobili vsa dovoljenja in soglasja, tudi od drugih občin, bi lahko sušilnica blata začela delovati v roku enega leta,” napoveduje Šamšal.

Bodo pri naložbi finančno sodelovale tudi druge istrske občine? “V primeru financiranja s strani drugih občin bi morali projekt vključiti v proračune teh občin, s čimer izgubimo vsaj eno leto prihrankov, ki jih nujno potrebujemo, če želimo občanom v prihodnje zagotavljati prevzem blata po bistveno nižji ceni,” odločitev, da naložbo izpeljejo v lastni režiji, utemeljujejo v Marjetici.

---