Prazgodovinska dediščina za razvoj Kort

Izolani so bogatejši za arheološki park Kašler in z njim povezano informacijsko točko v zadružnem domu Korte. Park, ki naj bi dal razvoju turizma na izolskem podeželju nov zagon in s katerim bo upravljal Pokrajinski muzej Koper, so uredili v okviru 1,4 milijona evrov vrednega Interregovega projekta Kaštelir - Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja.

Arheopeskovnik je predstavil Borut Kocjančič iz podjetja Pertica. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Arheopeskovnik je predstavil Borut Kocjančič iz podjetja Pertica. Foto: Tomaž Primožič/FPA

KORTE > V Izoli so dobili 175.000 evrov in s 47.000 evri ter dodatnimi osmimi tisočaki iz občinske blagajne uredili park in info točko, ki so ju včeraj predstavili javnosti. Info točka bo izhodišče za vodene oglede nekaj kilometrov oddaljenega parka po ozki, strmi in neasfaltirani poti. Z usmerjevalnimi tablami in mobilno aplikacijo Kaštelir Road pa si bo - del prvega in drugega prečnega obrambnega nasipa s suhozidom, vzorčno tlakovano pot in akropolo - mogoče ogledati tudi na lastno pest.

V zgornjem delu akropole so uredili kažeto, kakršne so imeli v kaštelirjih, in v spodnjem amfiteater oziroma oder s sedišči za učilnico na prostem, arheološka peskovnika in okvir s figuro najpomembnejše najdbe, kašlerskega goniča, za spominsko fotografijo.

O kaštelirju

Ostanki prve naseldbinske keramike so iz neolitika (4000 pred našim štetjem). Obrambna nasipa sta verjetno stala v času zgodnje bronaste dobe (približno 2000 pred n. št.). Prav na akropoli so izkopali bronasto figurico psa kot pomemben svetiščni predmet iz 3. stoletja pred n. št., leta 177 pred n. št., ko so Rimljani po drugi vojni premagali Histre, pa so se na Kašlerju pojavile številne amfore za vino in olje.

Z amfiteatra oziroma učilnice na prostem se odpira čudovit razgled na Sečoveljske soline. (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Ječmenova mineštra v prazgodovinskih skledicah

V okviru projekta so izdali slikanico Sveti meč pravice Tine Rožac, ki prikazuje življenje na gradišču in jo je mogoče brezplačno dobiti v novi info točki ter na spletni strani občine, na voljo je v štirih jezikih. V obliki kašlerskega goniča so oblikovali spominke in predvideli pripravo prazgodovinske jedi v skledicah, kakršne so uporabljali v kaštelirjih. “Gre za ješprenovo mineštro brez fižola, skledice izdelujejo v socialno-varstvenem Domu na Krasu,” je pojasnila Astrid Prašnikar, vodja projekta, s katerim se zaradi zastojev, ki jim je botrovala korona epidemija, ukvarjajo vse od oktobra 2018.

Od Oblike 2 do Pertice

Načrte za ureditev arheološkega parka je pripravila Andreja Gerkšič iz izolskega podjetja Oblika 2, izvajalec je bilo koprsko podjetje Pertica, ki obnavlja stavbo nekdanjega vrtca v Izoli ob Drevoredu 1. maja. Predstavljal ga je Borut Kocjančič, ki je skupaj z Igorjem Čokom in Marjanom Miličem tudi njegov solastnik.

Kažeto so nakazali, niso pa je dokončali, ker je o gradiščih še vedno premalo znanega in bodo potrebna nova izkopavanja. (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

“Prazgodovinsko dediščino smo predstavili na sodoben način, 3D-prikazi in AR-aplikacije, ki omogočajo obogateno resničnost, nas popeljejo po deželi kaštelirjev, 24 jih je na slovenski in prav toliko na hrvaški strani. Vključili smo tudi osem botaničnih poti, ponudnike lokalnih pridelkov in izdelkov ter ne nazadnje štiri informacijsko-interpretacijske točke, ki so postale arheološki parki: poleg Kort še Štanjel, Rašpor in Vela Ozida.”

Izolske aktivnosti je vodil Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov in župan Danilo Markočič je poudaril, da je kaštelir priložnost za razvoj podeželja v smeri zelenega, trajnostnega, turizma in da bo občina še naprej vlagala v podeželje.

Vzorčna tlakovana pot s suhozidom (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Pridobitev tudi za muzej, ne samo Korte

Njegovih besed sta se oprijeli Rozana Prešern in Slavica Hrvatin iz kortežanskega Turističnega in kulturnega društva Šparžin (Hrvatinova se je izučila za vodnico po gradišču na delavnicah v okviru projekta). Kot sta naznanili, učenci kortežanske šole že obiskujejo gradišče in berejo slikanico. To soboto pa bodo skupaj s Centrom za kulturo, šport in prireditve tam izpeljali Festival od Histrov do Rimljanov, ki je v nekaj letih postal dobro obiskana prireditev.

“Park je pridobitev tudi za pokrajinski muzej, njegova vsebina je zanimiva za različne ciljne skupine, predvsem pa je pomemben za razvoj butičnega in trajnostnega turizma,” je menil direktor Luka Juri in opomnil, da bi Pokrajinski muzej Koper kazalo preimenovati v Pokrajinski muzej Istre.


Najbolj brano