Tudi država težko prizna napake

Za napake, ki so se zgodile pri shranjevanju oporok na slovenskih sodiščih, ne bo odgovarjal nihče osebno, prav tako bi država najraje to sistemsko napako, kot so jo poimenovali, pometla pod preprogo, z nesojenimi dediči sklenila poravnave in s tem hitro zaključila primere.

Ampak niso vsi primeri tako enostavni. In ali to pomeni, da bomo za vsako tako napako državnega sistema zamižali na eno oko, se malo “pobunili”, nato pa se sprijaznili s ponujenim zneskom poravnave in čim prej pozabili na vse skupaj?

Področje dedovanja in oporok je posebna tema. Za nekatere precej osebna, intimna, za druge bolj enostavna.

Področje dedovanja in oporok je posebna tema. Za nekatere precej osebna, intimna, za druge bolj enostavna. Vsakega od nas se tiče, ko izgubimo krvnega svojca, v kolikor nam je z oporoko kaj zapustil, ali bomo njegovo imetje, ker oporoke ni pripravil, dedovali po dednem pravu.

Zaradi sistemske napake, ki so jo na naših okrajnih sodiščih odkrili že leta 2015, pa še danes nekateri oškodovanci niso našli pravice. Po šestih letih od tedaj se je pravdni postopek zoper državo v primeru nesojenega dediča iz Nove Gorice šele začel odvijati na sodišču. V tem času pa bi marsikdo že izgubil voljo do iskanja pravice, borbe za imetje, ki dediču - po žal nerazglašeni oporoki - pripada, da o sprotnih nujnih stroških, ki ob tem nastanejo, niti ne govorimo. Država ob tem seveda išče vse pravne podlage, poti in možnosti, da bi lahko izplačala čim nižje odškodnine.

“V kakšni državi živim?” se v zadnjem času sprašuje sleherni Slovenec, a podobno se je naš bralec, ki mu zaenkrat kmetija v Posočju še ne pripada, četudi mu je bila v oporoki zapuščena, spraševal že pred šestimi leti in to isto vprašanje si postavlja še danes. Med tem ko bi morali verjeti v pravno državo in ji zaupati, se morajo posamezniki za svojo pravico, ki jim je bila sicer pravno-formalno pravilno zapuščena z oporoko, še boriti s sodnimi mlini. Ki pa v naši državi še vedno meljejo (pre)počasi.

Ob tem se vsem nesojenim in bodočim dedičem poraja še vprašanje, zakaj zadnje volje posameznika, ki jo v dobri veri zaupa sodišču, ne izpolnijo? In kdo bi za božjo voljo zaradi te napake vendarle moral vsaj “leteti”, če že ne odgovarjati? Kljub temu da se je zgodila že pred nekaj leti ...


Preberite še


Najbolj brano