Konča se pri denarju

Koncept dolgotrajne oskrbe je znan že 20 let, odkar različne vlade pišejo zakon za to področje. Gre za sistem, ki bo svojce dejansko (z različnimi programi, dnevnimi centri, pomočjo na domu ali domovi za ostarele) in finančno podprl pri skrbi za obnemoglega družinskega člana.

Za to, da pri nas še nimamo tega nujno potrebnega sistema, ki v razvitih evropskih državah dobro deluje že desetletja, je kriv denar. Zatika se pri vprašanju, kjer ga dobiti.

Očitno vlada ve, da strašenje ljudi s položnicami slabo leto pred volitvami politično ne koristi.

Ministri pod različnimi vladami so ponujali različne rešitve. Tomaž Gantar iz vrst Desusa je pred letom predlagal, da bi se breme financiranja prevalilo le na zaposlene z dodatno obremenitvijo plač. Kot smo videli ob zadnji gospodarski krizi, je to tvegana rešitev. Ko se poveča brezposelnost, se v javnih blagajnah drastično znižajo vplačila, ki temeljijo na prispevkih iz dela. Nenazadnje tudi ni logičnega odgovora, zakaj lahko delavec z 800 evri plače plačuje za dolgotrajno oskrbo, upokojenec z 800 evri pokojnine pa ne more.

Milojka Kolar, ministrica v vladi Mira Cerarja, si je za financiranje zamislila progresivno lestvico za vse prebivalce. Tisti z višjimi prejemki bi plačevali bistveno več kot oni z nizkimi. Anja Kopač, ministrica v vladi Alenke Bratušek, je predlagala obvezno dopolnilno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki bi ga prav tako plačevali vsi; aktivni in neaktivni državljani, tudi upokojenci.

Vizijo, da morajo v sistem prispevati vsi polnoletni državljani, ima tudi sedanja koalicija. Očitno pa vlada ve, da strašenje ljudi s položnicami slabo leto pred volitvami politično ne koristi. Zato bi zdaj vzpostavili le sistem dolgotrajne oskrbe, zakon o zavarovanju zanjo pa naj pripravi naslednja vlada, najpozneje do sredine leta 2024.

To je prelaganje odgovornosti, kaj pa drugega. A glede na to, da se ta odgovornost prelaga že skoraj 20 let, se velja vprašati, ali si lahko DZ privošči odlašati z rešitvijo, četudi delno.

Zavedanje, da bo treba na neki točki ljudem povedati, da bodo morali dodatno plačevati za novi sistem, obstaja na levi in desni. Politiki so vajeni tekmovati za javnomnenjski dobiček, a tokrat bi jim koristilo, če bi prišli do soglasja, da morajo ljudem skupaj servirati to neveselo novico. S tem bi se med vse enakovredno porazdelila javnomnenjska izguba. Državljani pa bi enkrat za spremembo na dolgi rok res imeli dobiček.


Preberite še


Najbolj brano