Magdalena Svetina Terčon: “Kras je zibelka Vilenice”
Tesne vezi med Vilenico in Krasom, kjer je mednarodna literarna nagrada nastala in ji dala ime, so se v zadnjih letih precej skrhale. Deloma zaradi preoblikovanja Vilenice iz nagrade v festival in z razpršitvijo dogodkov po mnogih krajih, deloma pa so Vilenico izpustili iz rok Kraševci, ki so razpustili njenega soorganizatorja, KD Vilenica.
Magdalena Svetina Terčon Foto: Marica Uršič Zupan
O tem smo se pogovarjali z Magdaleno Svetina Terčon, članico upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev in članico Združenja književnikov Primorske, ki je v začetku organiziralo dobro obiskane predvečere Vilenice, po propadu Kulturnega društva Vilenica pa rešilo projekt Mlade Vilenice.
>
Kako se kot dolgoletna aktivna spremljevalka Vilenice spominjate prvega stika z njo?
“Prav začetkov Vilenice se ne spomnim, a leta 1987, ko sem začela študirati, sem se vključila prek Združenja književnikov Primorske, neformalno, kot prostovoljka. Takrat smo v lokalnem okolju Društvu slovenskih pisateljev prostovoljno pomagali pri organizaciji dogodkov. Najbolj so mi ostala v spominu neformalna druženja, kjer smo se spoznavali z avtorji, se pogovarjali o literaturi. Združenje književnikov Primorske je organiziralo predvečere, še preden so se začeli predvečeri v sklopu prireditve po raznih krajih po Sloveniji. Na teh predvečerih smo predstavljali primorske avtorje. Spomnim se predvečera v Pliskovici, ki je bil zelo dobro obiskan.”
“Nujno bo razmišljati o koordinatorju med Društvom slovenskih pisateljev in Krasom. Da Vilenica ne bo izgubila povezav, ki ji dajejo značaj. Upam, da se bo večina dogajanja spet prenesla na Kras.”
>
Obisk domačinov je v zadnjih letih upadel. Tudi zaradi transformacije Vilenice v festival?
“Mislim, da so bile te spremembe nujne, nenazadnje je Vilenica projekt, ki mora slediti razpisu. Prva leta je bilo bolj domače, bila so druženja po dogodkih, na primer v Lokvi, ljudje so dogodke bolj obiskovali. Zdaj jih je manj, predvečeri so na isti dan v mnogih krajih po Sloveniji, s Krasa so 'pobegnili' tudi glavni dogodki, razen podelitve, ki ostaja v jami.”
>
Kako pomembna pa sta Kras in Sežana za Vilenico in kako pomembna je Vilenica za Kras in Sežano?
“Sežana in Kras sta za ta festival zelo pomembna, ker sta njegova zibelka. In ker se na ta način predstavljata svetu. Zagotovo je dragoceno, da gostimo zelo pomembne avtorje z območja Srednje Evrope in da postanemo vsaj za en dan srednjeevropsko 'mesto'. Vendar pogrešam, da bi se to dogajanje videlo tudi navzven, recimo z zastavami festivala, kot sem jih videla na gostovanju z Mlado Vilenico v Limericku, kjer je bilo vse mesto okrašeno s simboli njihovega festivala. Pri Vilenici pa pogrešam odprtost za kraško prebivalstvo, brez katerega ostaja zaprta v ozke interesne skupine.”
>
Kulturno društvo Vilenica, ki je bilo soorganizator Vilenice, je razpadlo. Smo torej Kraševci tudi po svoji krivdi izpustili Vilenico iz rok?
“Da.”
>
Mlado Vilenico ste rešili v Združenju književnikov Primorske, vendar to ni isto ...
“Uradno združenje nikoli ni sodelovalo pri organizaciji Vilenice, za kaj takega nismo ne kadrovsko ne finančno dovolj močni. Potem ko je razpadlo Kulturno društvo Vilenica, pa smo prevzeli organizacijo Mlade Vilenice. Lani njene 20-letnice zaradi epidemije nismo obeležili, letos pa bomo natečaj razpisali šele jeseni, ker so bile v času epidemije šole zelo obremenjene z drugimi dejavnostmi. Bomo pa Mlado Vilenico izpeljali in nadaljevali.”
>
Kako po propadu KD Vilenica vnovič vzpostaviti vezi med Društvom slovenskih pisateljev in Krasom?
“Nujno se mi zdi, da bi bil vsaj en predstavnik z našega območja v odboru Vilenice.”
>
Ste članica Upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev. Ste o tem že kaj govorili?
“Ne še. Bo pa nujno razmišljati o koordinatorju med Društvom slovenskih pisateljev in Krasom. Da Vilenica ne bo izgubila povezav, ki ji dajejo značaj. Upam, da se bo večina dogajanja spet prenesla na Kras. Do odmika je prišlo tudi zato, ker nismo imeli dovolj prenočitvenih zmogljivosti. Zato upam, da se bo z odprtjem hotela Maestoso v Lipici to spremenilo. Dokler je tam deloval hotel Klub, so gostje spali v Lipici in tam je utripalo srce festivala.”