Vprašanje krivde

Novica, da je ustavno sodišče razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalstva, neustavni, je sicer prelomna, ampak prišla je petnajst mesecev prepozno. Petnajst mesecev so bili državljani in državljanke podvrženi neustavnim omejitvam, zaradi katerih so plačevali oderuške kazni. Utrujeni raznašalec hrane, ki si je v pavzi v središču Ljubljane privoščil burek in bil kaznovan z globo 400 evrov, je bil kaznovan na temelju neustavnih odlokov, ki so jih sadistično (če si sposodim besedo nekdanjega predsednika države, izrečeno v drugem kontekstu) izvajali policisti. Kazni bralcem in bralkam Ustave na trgu pred državnim zborom so bile izdane na temelju neustavnih odlokov.Tisoče ljudi je plačalo kazni, ker so jim bile z neustavnimi odloki omejene temeljne pravice.

Kriv je ves vladni zbor. Vsi ministri in ministrice, ki niso javno dvignili glasu za zaščito ustavnega reda. Vsi govorci in vrhovni govorci, ki so z vladine prižnice ustrahovali prebivalstvo na temelju neustavnih odlokov. In tudi vsi strokovnjaki, ki so stroko prodali za mikavne sedeže za mizo politikov, so enako odgovorni. Predsednik države je kriv, ker ni opravljal svoje funkcije, ampak se je razgaljal na instagramu in smešil sebe in državo, ki naj bi jo predstavljal. Krivi so policisti, ki so kršili svojo prisego, da bodo pri izvajanju nalog policije “vestno, odgovorno, humano in nezakonito izpolnjevali svoje naloge ter spoštovali človekove pravice in svoboščine”. Te krivde ne more oprati nobena odločitev ustavnega sodišča.

Vsi smo odgovorni za vse, zato ker smo vsi človeška bitja. Če ne naredim vsega, kar bi lahko, da preprečim slabo dejanje, moram sprejeti tudi odgovornost.

Ta je lahko dokaz tistim, ki že mesece vztrajajo, da je država postala poligon za izvajanje neustavnih odlokov, da so imeli prav. Krivda je tu in mora se poplačati. Znani nemški filozof Karl Jaspers je leta 1946 objavil kratko knjigo z naslovom Vprašanje krivde. V uvodu nas opozori, da je treba razlikovati med štirimi pojmi krivde: kriminalno, politično, moralno in metafizično. Kriminalna dejanja so objektivno dokazljiva dejanja, s katerimi se krši zakon. Pri politični krivdi je pomembno njegovo opozorilo, da vsak človek nosi del odgovornosti za oblast, ki mu vlada. Za vsa dejanja, ki jih storim kot posameznik, nosim moralno odgovornost. Ni mogoče enostavno reči: delal sem samo tisto, kar so mi povedali nadrejeni.

Obstaja nekakšen moralni zakon, ki nam govori, kaj je dobro in kaj ne. In prav ta moralni zakon te težko odreši krivde za dejanja, ki so nemoralna. Jaspers na koncu doda še metafizično krivdo, ki jo veže na solidarnost med ljudmi. Vsi smo odgovorni za vse, zato ker smo vsi človeška bitja. Če ne naredim vsega, kar bi lahko, da preprečim slabo dejanje, moram sprejeti tudi odgovornost. In prav to je metafizična krivda. Razsodba ustavnega sodišča ni samo - ali predvsem - pravno vprašanje. Je odločitev, ki razgali stanje, v katerem se nahaja naša družba. Petnajst mesecev je množica posameznikov sodelovala pri sistematičnem in načrtnem izvajanju nezakonitih odlokov. Petnajst mesecev je množica posameznikov obračala glavo stran in se delala, da dokler mene osebno ne prizadene, to ni moj problem. Obstajala pa je tudi množica, ki je petnajst mesecev vztrajno ponavljala, da gre za nezakonito početje. In je za to bila kaznovana, iz dneva v dan, iz meseca v mesec.


Preberite še


Najbolj brano