Deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine

Deželni zakon št. 26 iz leta 2007, tako imenovani zaščitni zakon, deželni svet Furlanije - Julijske krajine (FJK) obvezuje, da v vsakem petletnem mandatu (najmanj enkrat) skliče deželno konferenco o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. Konferenca je namenjena preverjanju izvajanja določil in ukrepov, ki jih odreja omenjeni zakon, iz razprave pa se izluščijo tudi predlogi in strateške usmeritve, ki naj jih deželna uprava upošteva v okviru svoje razvojne politike za slovensko skupnost na območju v njeni pristojnosti.

Druga deželna konferenca iz leta 2017 (arhivski posnetek) Foto: Damiano Balbi
Druga deželna konferenca iz leta 2017 (arhivski posnetek) Foto: Damiano Balbi

Na konferenco so vabljeni vsi deželni svetniki in člani deželnega odbora, vsi člani poglavitnih institucionalnih teles za slovensko skupnost (deželne posvetovalne komisije, paritetnega odbora in skupščine predstavnikov slovenske manjšine, izvoljenih v organe javne uprave) in predstavniki slovenskih organizacij ter društev, vpisanih v poseben register, kot to predvideva deželni zaščitni zakon. Do danes je bila konferenca sklicana dvakrat, in sicer leta 2012 in 2017, trenutno pa je v pripravi tretja tovrstna konferenca, ki bo predvidoma potekala v jesenskem času, čeprav datum še ni uradno določen.

Od izvajanja zakona do vidne dvojezičnosti

Tretja deželna konferenca o zaščiti slovenske jezikovne manjšine je bila predvidena že za jesen leta 2020, a so jo organizatorji morali preložiti zaradi izrednih razmer, povezanih s širjenjem novega koronavirusa. Koordinacijski odbor konference, ki mu po nalogu Kabineta predsednika Deželnega sveta FJK predseduje slovenski deželni svetnik Igor Gabrovec, se je kljub vsemu v preteklih mesecih nekajkrat sestal in določil dnevni red konference, vključno s temami predvidenih referatov. Teh bo kar pet, njihovo strokovno pripravo pa je Deželni svet tudi tokrat zaupal Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu (SLORI), ki je to nalogo uspešno že opravil na dveh, doslej organiziranih konferencah. Priprava referatov je trenutno v polnem teku; zanjo je zadolžena ekipa Slorijevih raziskovalk in raziskovalcev, ki jo koordinira direktor inštituta Devan Jagodic.

Temo prvih dveh predvidenih referatov določa že sam Deželni zakon št. 26/2007. Raziskovalka Adriana Janežič bo zato v uvodnem referatu tudi tokrat povzela izvajanje določil in ukrepov iz tega zakona, pri čemer bo izpostavila dosežene rezultate pa tudi morebitne težave in pomanjkljivosti. Drugi referat mora biti v skladu z zakonom posvečen analizi izvajanja ukrepov v korist rezijanščine ter narečnih različic Nadiških dolin ter Terske in Kanalske doline. Pripravlja ga Maja Mezgec, ki bo raziskovalno poglobila predvsem vprašanje učenja slovenščine v vrtcih in šolah Kanalske doline. V tretjem referatu bo Zaira Vidau preverjala stopnjo izvajanja določil, predvidenih po 10. členu Zakona št. 38/2001, in se nanašajo na vidno dvojezičnost. Ta določila predvidevajo rabo slovenščine ob italijanščini pri toponimih, na cestnih oznakah in drugih javnih napisih. Trenutno poteka intenzivno terensko delo, pri katerem sodeluje širša ekipa lokalnih sodelavcev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine.

Podlaga za model jezikovne politike za Slovence v Italiji

Zadnja dva referata bosta nastala v tesnem sodelovanju s Centralnim uradom za slovenski jezik FJK, ki je že več let zvest strokovni partner inštituta. Četrti prispevek bo namenjen prav analizi doseženih rezultatov omenjenega urada, ki je začel delovati takoj po izvedbi druge deželne konference leta 2017, tudi na osnovi tam predstavljenih razvojnih smernic. Referat, ki ga pripravlja Matejka Grgič v sodelovanju s Fedro Paclich, bo ocenil trenutno delovanje, izpostavil pozitivne in kritične točke ter postavil temelje za načrtovanje dela v prihodnje.

Peti in zadnji referat bo obravnaval še vprašanje deželne jezikovne politike za slovenščino v širšem smislu. Referat, ki ga pripravljajo Sara Brezigar, Matejka Grgič in Devan Jagodic v sodelovanju z Lauro Sgubin, bo namreč izhajal iz analize dobrih praks v drugih večjezičnih okoljih, na podlagi zbranih podatkov pa bodo raziskovalci izdelali predlog modela jezikovne politike za Slovence v Italiji, s posebno pozornostjo do položaja rabe slovenskega jezika v javni upravi.


Preberite še


Najbolj brano