Ljudje (ni)so kapital
Si predstavljate, da se država odloči, da bo dovolila v nek ovinek na eni od cest vsake toliko zliti odpadno olje. Ljudje bi znoreli in odgovorne vprašali po zdravju. Kaj se pa greste, a ste vi normalni, ogrožate življenja ljudi, bi se vrstili protesti. Država pa bi samo skomignila, res je, da lahko zaradi tega kdo zleti s ceste, ampak, po tej cesti se vendar peljete na lastno odgovornost, če hočete, lahko tja na lastne stroške namestite škatlo prve pomoči, lahko vas celo opozorimo, kdaj bomo zlili olje, lahko tudi plačate reševalce, da bodo dežurali, če se vam zdi. Ampak mi bomo olje še naprej zlivali tja, ker ga nimamo kam in ker se nam splača. Sicer pa; saj se lahko vozite po kakšni drugi cesti, a ne? Primer je seveda izmišljen in namenoma do skrajnosti karikiran. Narediti kaj takega nikomur pri zdravi pameti ne bi prišlo na um.
Na Soči v Solkanu se domačini kopajo že sto let, kopališče je sicer neuradno, prostor si delijo s kajakaši, ribiči pa še kom, in od leta 1984 z elektrarno. Ki je takrat uredila tudi športni center in čolnarno, malo naprej pri starem jezu je kasneje nastal še sodoben kajakaški center. Uporabnikov Soče. ki naj bi bila javno dobro, je torej veliko, elektrarna je eden od njih. Njeno delovanje je regulirano, lastniki (beri: HSE oziroma država) pa so določili, da običajen pretok vode občasno poveča za skoraj desetkrat. Zato se dogaja, da skozi zapornice čez vse leto za določen čas v dnevu spusti ogromne količine vode, ki bistveno povišajo gladino in hitrost vode. Ne glede na to, ali so nekaj sto metrov naprej v vodi kopalci, kajakaši, ribiči, otroci ...
Država se bo v nekem trenutku morala odločiti, ali bo na Soči dala prednost kapitalu ali ljudem. Samo trenutek ... Mar niso prav ljudje njen največji kapital?
Julija lani se je tam utopil deček. Tragičen dogodek je na noge dvignil javnost, ki je zahtevala odgovore in predvsem ukrepe. O režimu elektrarne odloča država oziroma HSE, za dogajanje na reki sta odgovorni dve ministrstvi, a je vroč kostanj nazadnje pristal v rokah lokalcev: obratovanja ne bomo prilagajali, ljudje naj bodo previdni, najbolje pa bo, da občina preventivno prepove kopanje. Pravzaprav, saj so tam že table, da je kopanje na lastno odgovornost. In problem je rešen.
Cinično je, da se začnejo iskati rešitve šele, ko se zgodi tragedija. Oziroma da so jih prisiljeni začeti iskati tisti, ki imajo v rokah najmanj, pravzaprav skoraj nič vzvodov odločanja. Mesece je trajalo, da so tisti, ki jih imajo, dali komaj kaj od sebe. S častno izjemo, obrambnim ministrstvom oziroma upravo za zaščito in reševanje, ki je občini predlagalo postavitev svetlobnih ali zvočnih signalov, dostop za reševanje, reševalce in reševalno opremo ob bregu ... Ministrstvo za infrastrukturo je molčalo, okoljsko pa je sprejelo “genialno” rešitev, da bi to in kopališče v Kanalu izločilo s seznama kopalnih vod. Naključje, pišmevuhovstvo, aroganca? Imamo problem, no pa dajmo nehati meriti, ali je tam voda dovolj čista za kopanje?!? Kar je povsem upravičeno sprožilo ogorčen upor civilne družbe. Kot zdaj kaže, uspešen.
Sezona kopanja je pred vrati, s Soškimi elektrarnami se občina dogovarja o ukrepih za varnost. Recimo, da jih bodo uvedli. A tudi če bodo z njimi ublažili posledice, morda celo rešili kakšno življenje, kar je več kot hvalevredno, bo glavni vzrok za nevarnost, nenadni dvigi pretoka, ki državi prinesejo tudi nekaj fičnikov, ostal. Je tako bogokletno pomisliti, da bi se temu država za dva, tri mesece na leto odpovedala, s čimer bi za varnost za zanemarljivo ceno naredila več kot vsi ukrepi skupaj? Nismo strokovnjaki, močno pa dvomimo, da bi se zaradi tega sesul energetski sistem. A država na to uho (še) ne sliši. Špekulirati o tem, kolikšna je vrednost človeškega življenja, se morda sliši populistično, a nenazadnje, točno za to gre.
Država se bo v nekem trenutku morala odločiti, ali bo na Soči dala prednost kapitalu ali ljudem. Samo trenutek ... Mar niso prav ljudje njen največji kapital?