Ko žičnica miruje, zahteva več pozornosti

Nedeljski padec velike kabine žičnice v italijanskem kraju Stresa v globino, po katerem je umrlo 14 potnikov, ponovno opominja, kako pomembno je redno vzdrževanje in obnavljanje žičniških naprav. Kako je s tem na Primorskem in v Sloveniji? Odgovore smo poiskali v dveh največjih gorskih centrih pri nas - v Bovcu in v Cerknem.

Žičnica Kanin bo - temeljito pregledana - konec tedna spet 
obratovala. Foto: Sončni Kanin
Žičnica Kanin bo - temeljito pregledana - konec tedna spet obratovala. Foto: Sončni Kanin

BOVEC, CERKNO > Iz mesta Stresa ob jezeru Maggiore v severozahodni italijanski deželi Piemont je na goro Mottarone vozila nihalna žičnica starejše izvedbe: z dvema velikima kabinama, obešenima na po eno nosilno in eno vlečno vrv. V Sloveniji imamo dve takšni napravi. Ena vozi na Veliko Planino, druga pa na Golte. Neuradno naj bi bil vzrok nesreče pretrganje vlečne vrvi. Po tem je kabina zaradi prehitrega drvenja v dolino brez nadzora zanihala, trčila v steber in padla na pobočje.

Zob časa oster tudi med mirovanjem

Nesrečna žičnica v Piemontu je po prisilnem premoru zaradi pandemije, ki je trajal od jeseni, obratovala le nekaj dni. Dolgotrajno mirovanje žičniških naprav je lahko tudi past, opozarja predsednica združenja slovenskih žičničarjev in direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič: “Seveda bomo morali pred komentarji o vzrokih nesreče v Italiji počakati na rezultate preiskave, je pa dejstvo, da vreme in čas vplivajo na stanje žičniških naprav, tudi ko te mirujejo. Zato je v razmerah, kakršne so bile zaradi pandemije v letošnji zimi, ko veliko časa ni bilo obratovanja, potrebna pri rednih pregledih pred ponovnim začetkom obratovanja posebna pozornost. Kadar se žičnica vrti vsak dan, imajo zaposleni precej bolj ažurne podatke, kaj se dogaja. Po tem, ko žičnica stoji, je treba še bolj skrbno opraviti vse preglede in vzdrževanja, ter pred tem poskrbeti za strokovno usposobljenost žičničarjev. Pri odločitvi za obratovanje je treba upoštevati tudi vreme. Ob ponovnem odprtju je nujno najprej obratovati testno, brez potnikov in šele, če je vse v redu, odpreti napravo. V Sloveniji imamo z evropskimi standardi usklajene varnostne predpise o obratovanju žičnic in tega se, odkar sem na Kaninu, strogo držimo. To je precej draga dejavnost. Veseli smo, da nam bo pri tem letos prvič denarno pomagala država.”

Zadnji domači nesreči

K sreči na slovenskih dostavnih žičnicah tako hudih nesreč, kot je bila nedeljska v Italiji, nismo imeli, vsaka pa je opomin, saj so lahko posledice zaradi padcev kabin na mestih, ki so oddaljena od tal, katastrofalne. Leta 2013 je na Kaninu prišlo do izpada jeklenice iz kolesja. Tri kabine so padle na tla. K sreči so bile prazne. Sledila sta triletno mirovanje smučišča in obnova žičnice. Leta 2009 se je zrušil eden od stebrov Pohorske vzpenjače nad Mariborom. Dve kabini, ki sta padli na tla, sta bili prazni, v tretji, ki je med nihanjem na žici zadela v tla, sta bila dva potnika poškodovana. Žičnico so leta 2010 zamenjali z novo.

Manuela Božič Badalič (foto: Igor Mušič)

Za vsako žičnico so v sezoni obratovanja predpisani dnevni, tedenski, mesečni trimesečni in polletni pregledi, ki jih opravljajo zaposleni. Zahtevnejše preglede (letne in ostale) opravljajo specializirani izvajalci. Kot je povedala Badaličeva, to posebej velja za preglede jeklenic dostavnih žičnic, ki jih Zavod za gradbeništvo Slovenije pregleda vsako leto.

Golte so bile blizu Italije

Leta 1979 je ena izmed kabin nihalke takšnega tipa, kot je bila nesrečna v Italiji (z dvema velikima kabinama), padla na tla na poti na štajersko smučišče Golte. Na srečo se je zaradi majhne višine nad tlemi in skoraj prazne kabine padec končal le s tremi ranjenimi. Mnogo hujšo tragedijo, ki bi lahko zadela potnike druge gondole, ki je s 26 potniki zanihala, je preprečila hitra reakcija žičničarja v njej, ki je takoj vključil zasilno zavoro. Nesrečo je povzročil preskok vlečne vrvi na nosilno, ki se je zaradi trenja pretrgala.

Na Kaninu konec tedna načrtujejo, da bodo smučarje še razveseljevali na štirih metrih snega.

V Cerknem so skrbni

Žičnice v Cerknem so sicer najsodobnejše v Sloveniji, kljub temu pa direktor Hotela Cerkno, ki skrbi zanje, Jože Oplotnik, z vso resnostjo bdi nad ravnijo njihovega vzdrževanja: “Čeprav smo pozimi obratovali samo 13 dni, smo se vso sezono ukvarjali z žičnicami. V tem času so nas dvakrat obiskali inšpektorji, ki so bili z našim delom zadovoljni. Ob rednih pregledih in vzdrževanju smo - pa čeprav smo morali biti za javnost zaprti - naprave v rednih presledkih pognali in poskrbeli tudi za redno mazanje jeklenic, ki so dolgo mirovale. Prav te dni smo spet sredi vzdrževalnih del, da bo pred novo sezono vse pripravljeno za pridobitev obratovalnih dovoljenj.“

Letos so predvidena večja dela (revizija) na primorski dostopni sedežnici Počivalo. Zato bo poleti za dostop do Alpske Perle na vrhu smučišča na voljo sedežnica Brdo, ki pelje z Gorenjske strani -a le za napovedane skupine.


Najbolj brano