Bogdani Bratuž v spomin

V zakulisju je bila preprosto “Čiči”. Rodila se je leta 1934 v družini, kjer je bila glasba doma, od skladatelja in zborovodje Lojzeta Bratuža do pianistke in glasbene pedagoginje Damijane. Bogdana Bratuž pa je izbrala gledališče in je dolgo kariero dramske umetnice preživela na tržaškem in mariborskem odru.

Njen odhod z odra življenja je Slovensko stalno gledališče počastilo z video poklonom, ki je na voljo na youtube kanalu in ki z besedami predsednice SSG Brede Pahor, teatrologinje Bogomile Kravos in nekdanje urednice slovenskega otroškega in mladinskega programa Radia Trst A Dorice Žagar posreduje različne vidike lika, ki je desetletja zaznamoval podobo tržaškega gledališča.

Ob besedah in fotografijah iz arhiva SSG se izriše življenjska pot primorske igralke, ki se začne s kavarno, ki so jo starši upravljali v središču stare Gorice in kjer so se prepletale mnoge zgodbe. Naracija se nadaljuje z odraščanjem, študijem na ljubljanski akademiji, do prvih nastopov v Trstu, selitve v Maribor, kjer je ostala deset let v SNG Drami, nakar se je z možem, igralcem Antonom Petjetom, vrnila v Trst. Pripoved se dotakne tudi dela na radiu, na primer njene naravne, prepričljive interpretacije pravljic za otroke, iz katerih gledalec lahko posluša odlomek (kot tudi iz monodrame Povest služkinje Zerline Hermanna Brocha). Video poklon pogleda tudi v zakulisje igralske kariere, v mirno zavetje njenega bivanja na Krasu, kjer je gojila rože. Pravila je, da če ne bi postala igralka, bi najraje bila vrtnarica.

---