Tudi živali darujejo kri
Številni naši pacienti pri zdravljenju potrebujejo transfuzijo krvi. Najpogosteje ob krvavitvah, ki so lahko posledica poškodb ali bolezni, pri katerih se pojavijo obsežne krvavitve, kot so na primer “pokanje” večjih tumorjev, predvsem na jetrih in vranici, pa tudi pri nekaterih zahtevnejših kirurških posegih. Redkeje kri potrebujejo tudi živali, ki obolevajo za nekaterimi boleznimi krvi same.
Z razvojem transfuzijske veterinarske medicine, s katero se danes veterinarji v mali praski srečujemo praktično dnevno, se povečujejo tudi potrebe po tej dragoceni življenjski tekočini. Žal je veterinarska krvna banka za Slovenijo, podobno kot tudi za večino drugih držav, preobsežen in predvsem predrag zalogaj. Priprava in shranjevanje krvnih pripravkov ter njihova distribucija bi posledično pomenila, da bi cena enote take krvi dosegla tudi nekaj sto evrov. V sodelovanju in ob finančni podpori Slovenske veterinarske zbornice smo zato leta 2018 v Sloveniji ustanovili prvo spletno bazo pasjih in mačjih krvodajalcev “Tačka daruje”.
Kako deluje? Vsak skrbnik živali lahko svojega psa ali mačko prijavi v bazo krvodajalcev. Vsi aktivni krvodajalci so s strani skrbnikov baze tudi preverjeni in imajo določeno krvno skupino. V primeru, da žival krvne skupine nima določene, se o testiranju dogovori bodisi sam s svojim veterinarjem ali pa za to poskrbijo skrbniki baze. Ob prijavi namreč lastnik lahko navede veterinarja, pri katerem bi želel opraviti odvzem krvi za določanje krvne skupine. Izbrani veterinar bo prek baze prejel povpraševanje in kontaktiral lastnika ali skrbnika, s katerim se bosta dogovorila za obisk in testiranje. Testiranje je za potencialnega krvodajalca seveda brezplačno, stroške pa krije Slovenska veterinarska zbornica.
V bazi krvodajalcev je trenutno več kot 150 krvodajalcev, razvrščenih po geografskih regijah, kar pa še vedno ne pokriva vseh potreb, zato še vedno vabimo vse zainteresirane, da na spletu poiščejo povezavo: https://www.tackadaruje.si/, kjer se lahko prijavijo, glede na zahtevane kriterije za posamezno živalsko vrsto. Predvsem primanjkuje mačjih krvodajalcev. Poleg tega lahko na tem mestu preberete več o transfuzijski medicini psov in mačk in še kaj. Krvodajalec lahko kri daruje najpogosteje vsake tri mesece, zato v bazi ta čas ni dostopen. Takoj ko krvodajalec postane aktiven, je na voljo vsem veterinarskim organizacijam, vključenim v projekt.
Kateri psi in mački lahko postanejo krvodajalci? Pasji krvodajalec naj bi tehtal več kot 25 kg, star mora biti od enega do osem let, mora biti zdrav in v dobri telesni kondiciji. Zanje je tudi obvezno redno zaščitno cepljenje, redno pa mora prejemati tudi zaščito pred notranjimi zajedavci, vključno z zaščito proti dirofilariozi (t.i. srčni glisti) in v življenju še ni prejel transfuzije. Zaželeno je tudi, da je mirne narave, da ima vitek vrat, kar omogoča lažji odvzem, vendar pa veterinarji in veterinarski tehniki tudi pri nekoliko močnejših postavah načeloma nimamo težav z odvzemom.
Mačji krvodajalci morajo biti težji od štirih kilogramov, zdravi in v dobri kondiciji. Tudi mačji krvodajalci morajo biti redno cepljeni in brez notranjih, črevesnih zajedavcev in redno zaščiteni proti bolham. Mačke morajo biti negativne na mačjo levkozo (FeLV) in mačji virus imunske pomanjkljivosti (FIV) ter brez znakov mačjega infekcijskega peritonitisa (FIP).
In zakaj je potrebno tudi pri živalih določiti krvno skupino krvodajalca in prejemnika? Zmotno je mišljenje, da krvna skupina vsaj pri prvi transfuziji ni pomembna. Večina psov v krvi sicer nima naravnih protiteles proti drugi krvni skupini, vendar se ta začnejo tvoriti po prejemu neustrezne krvi. Pri psih je danes poznanih že več kot deset različnih krvnih skupin in posamezna žival ima na površini rdečih krvničk - eritrocitov lahko tudi več antigenov hkrati. Na srečo pa niso vse krvne skupine klinično pomembne. Pri psih krvne skupine klasificiramo v t.i. DEA sistemu (ang. Dog Erythrocyte Antigen). Najpomembnejša krvna skupina je DEA 1. Če prejemnik transfuzije nima prisotnega antigena DEA 1 in prejme kri z antigenom, se bo organizem odzval s tvorbo protiteles proti skupini DEA 1. V takih primerih res ne pričakujemo akutne transfuzijske reakcije, vendar se bo ta pojavila v enem do dveh tednih, ko pride do zadostne koncentracije protiteles. Hkrati novo nastala protitelesa lahko povzročijo težave pri morebitni naslednji transfuziji.
Mačke imajo podobno kot ljudje in za razliko od psov v krvni plazmi prisotna naravna protitelesa proti drugim krvnim skupinam. Sistem krvnih skupin je podoben, kot pri ljudeh, saj imajo mačke krvno skupino A, B in AB. Pri mačkah je torej še toliko bolj pomembna določitev krvne skupine, saj lahko prejme le kri lastne krvne skupine. Večina mačk ima krvno skupino A (90-95 odstotkov), veliko manj je tistih s krvno skupino B, krvna skupina AB pa je izjemno redka. Zanimivo je, da imajo nekatere pasme mačk bistveno pogostejšo krvno skupino B (npr. turške pasme, kot so van in angora, celo več kot 50 odstotkov živali). Pogosteje je krvna skupina B zastopana tudi pri mačkah pasme rex in britanski kratkodlaki mački (30 do 40 odstotkov živali). Za siamke, orientalke, burmanke in ocicat mačke pa velja, da imajo vsi pripadniki iste pasme tudi isto krvno skupino. Zanimivost transfuzijske medicine psov in mačk je, da v res zelo skrajnem primeru, ko je ogroženo življenje, lahko maček izjemoma prejme enkratno transfuzijo pasje krvi. Mačke običajno dobro prenesejo darovano pasjo kri, vendar pa je učinek zelo kratkotrajen in traja le nekaj dni. Odziv mačjega imunskega sistema namreč pasje krvne celice hitro izloči. Tako transfuzijo moramo obvezno vpisati v kartoteko, saj bi bila morebitna naslednja taka transfuzija za mačko usodna.
Pri psih lahko odvzamemo največ 15 do 20 ml krvi na kilogram telesne teže, najpogosteje na tri do štiri tedne. Običajno mesto odvzema je velika vratna vena (v. jugularis). Kri se spontano zbira v zaprtem sistemu za odvzem krvi. Med odvzemom žival običajno leži na boku in v večini primerov ni potrebna pomiritev. Celoten postopek traja okvirno deset minut. Na dan odvzema odsvetujemo večji napor, običajno pa krvodajalca tudi nagradimo s katero od okusnih konzerv. Mačke, ki običajno niso pripravljene mirno ležati toliko časa, kolikor je potrebno za varen odvzem krvi, navadno prejmejo pomirjevalo.
Z namenom širjenja baze krvodajalcev v dobro naših ljubljenčkov ste seveda vabljeni, da se tudi vi odločite za ta plemeniti korak.