Koprive čistijo kri

V mladosti sem pojedla veliko kopriv, saj visoko na Colu špinača ni uspevala in so bile koprive pogosto v jedeh. Včasih se pohecam, da sem zrasla iz kopriv in polente s kislim mlekom. Mama ni vedela, kaj vse vsebujejo; da so zdrave, to pa zagotovo vedela. Izkustveno znanje o koristih posameznih rastlin se je prenašalo iz roda v rod. Danes ljudsko vedenje vse bolj potrjuje znanost in tako je tudi pri koprivah.

Za koprive pregovor pravi, da nikoli ne pozebejo. Kar pomeni, da so koprive močan organizem, ki s svojimi zaščitnimi snovmi kljubuje vsem vremenskim pogojem. Veliko izkušenj s pripravo jedi iz kopriv ima Martina Gorjan Sulič z znane domačije Winkler na Lokvah nad Novo Gorico. Zato sem jo ta teden obiskala za oddajo Dobro jutro in spoznavali smo jedi s pekočimi velikimi in malimi koprivami ter z mrtvimi koprivami, ki ne pečejo. Čeprav si pekoče in nepekoče koprive botanično sploh niso v sorodu, so vse koprive velika pomoč za boljše delovanje celic in prijateljice zdravja za oba spola in vse generacije.

Čudežno zdravilo za vse bolezni

O zdravilnosti kopriv je pisal že starogrški zdravnik Hipokrat, rimski zdravnik Celsus je sistematično popisal koprive, s katerimi so Rimljani zdravili ohromelost, impotenco, revmo in krčne žile. Pozneje je farmacevt Galen opisal koprive kot čudežno zdravilo za vse bolezni. Arabski znanstvenik in zdravilec Avicena je v medicinski enciklopediji na prelomu prvega tisočletja podrobno opisal zdravilne lastnosti kopriv. Tako navaja, da se semena kopriv lahko uporabljamo za zdravljenje rakavih tumorjev, pepel iz kopriv, ki ima baktericidne lastnosti, pa za zdravljenje ran in ureznin ter za čiščenje kože. Ženskam, ki niso mogle zanositi, je Avicenna priporočal, naj jedo liste mladih kopriv s čebulo in jajcem.

Pekoče koprive in tudi mrtve bele in lisaste koprive, ki pa si niso v sorodu, so za človeka zelo pomembne divje rastline, ki pomagajo vsem organom in odločno čistijo kri. Poglavitne zdravilne sestavine pekočih kopriv so: klorofil, encim sekretin, glukokinin, lektini, vitamin C, vitamini skupine B, zlasti B1, B5 ter K in več vrst organskih kislin, med njimi tudi dve esencialni maščobni kislini omega 3 in omega 6, minerali, pa tudi zaščitne flavonoidne in karotenoidne snovi, med njimi tudi betakaroten kot predstopnja vitamina A. Tu so še beljakovine: teh vsebujejo koprive do sedem odstotkov skupne mase, kar je rekord med zelenjavo.

Pravo bogastvo klorofila

Klorofil je izredno pomembna sestavina kopriv in vsem na očeh. Je heterociklična spojina z ionom magnezija v sredini obroča molekule. Ta pa je po zgradbi enaka hemu kot aktivnemu delu molekule krvnega hemoglobina, le da je v hemu namesto magnezija - ion železa. Funkcija klorofila je podobna funkciji hemoglobina v krvi in le-temu pomaga pri izdatnem prenašanju kisika prek krvi v vse celice. Posredno klorofil sodeluje pri razstrupljanju in čiščenju krvi vseh strupenih snovi, odvečnih maščob in težkih kovin. Proces očiščevanja krvi pri zdravem človeku poteka sprotno, a z uživanjem zelenih rastlin, bogatih s klorofilom, ta proces dodatno okrepimo.

Klorofil uničuje slabe bakterije v črevesju in spodbuja rast koristnih bakterij. Potem alkalizira kri in posledično pomaga razskisati telo; onemogoča vezavo močno toksičnih aflatoksinov, ki bi sicer poškodovali in uničili jetrne celice in DNK in so močno rakotvorni.

Zelo pomemben je encim sekretin, ki krepi trebušno slinavko in posredno znižuje krvni sladkor. To lahko s pridom upoštevajo sladkorni bolniki. Hkrati sekretin spodbuja nastajanje eritrocitov (rdečih krvničk) za dobro kri. No, v koprivah najdemo inzulinu podobno snov - glukokinin, ki pomaga sladkornim bolnikom brzdati raven sladkorja (glukoze) v krvi, lektin pa vzpodbuja nastajanje limfocitov za imunsko obrambo.

Koprive vsebujejo šestkrat več vitamina C kot limone

Vitamina C je v koprivah do šestkrat več kot v limonah. Znano je, da vitamin C sodeluje v približno 15.000 presnovnih procesih, saj molekule vitamina C vstopajo v nekaj milijard kemičnih reakcij. Tudi vitamin C spodbuja čiščenje telesa.

Med minerali v koprivah je zelo veliko železa, več kot v špinači, veliko je tudi kalcija, precej kalija, natrija, magnezija, silicija, fosforja, mangana in bakra; tu so še sicer redki minerali bor, titan in nikelj. Morda je bolj kot železo pomembno, da sta v koprivah tudi silicij in mangan. Silicij se poveže z beljakovinami in vitaminom C za izboljšanje veziva med kostmi in odvajanje odvečnih snovi iz telesa. Silicij izboljšuje tudi kožo, lase in nohte. Hkrati silicij odpravlja celulit.

Zaradi vitaminov in mineralov so koprive odlične zoper pomladno utrujenost. Hkrati blažijo in preprečujejo težave s putiko in osteoporozo. Koprive pospešujejo odvajanje seča in drugih odpadnih snovi. Zato pomagajo pri boleznih sečil, vnetju ledvic in pri ledvičnih kamnih in pesku. Menda koprive povečujejo nastajanje mleka pri doječih mamicah. Vse medicinske knjige priporočajo koprive za revmatike in artritične bolnike. Lahko jih uporabimo tudi v kozmetične namene za čiščenje polti, krepitev las in odpravljanje prhljaja.

Koprive so polne zaščitnih snovi. V njih sta antioksidanta lutein in zeaksantin zoper degeneracije rumene pege in sive mrene. Tu je tudi izredno močan antioksidant kvercetin, ki preprečuje razmnoževanje in širjenje virusov, glivic in bakterij, preprečuje strdke ter je pomoč proti alergijam.. Kvercetin se je izkazal tudi pri zmanjševanju vnetij v želodcu, ki ga povzroča bakterija Helicobacter pylori. V koprivah so odkrili tudi antioksidant kampferol; ta ima mnoge prednosti v boju proti raku ter pri težavah s srcem in ožiljem.

Ne pozabimo pa, da so koprive izvrstno gnojilo in pršilo zoper uši na vrtninah in vrtnicah. Končajmo pa s starim izročilom, da koprive zadržijo obrekovanja in nevoščljivost, zato so jih menda nekoč namerno sejali okrog hiš in domov.

---