Nepravočasna obravnava v veliko škodo otrok

Ena izmed rešitev, za katero se ministrstvo za pravosodje zavzema zaradi pomanjkanja kliničnih psihologov za izvedensko delo, je tudi vključevanje zdravstvenih zavodov. V Zbornici kliničnih psihologov podpirajo predlog, a opozarjajo, da to ne more biti dolgoročna rešitev, temveč le začasna za premostitev najhujših težav s pomanjkanjem sodnih izvedencev.

dr. Sana Čoderl Dobnik Foto: osebni arhiv
dr. Sana Čoderl Dobnik Foto: osebni arhiv

LJUBLJANA > Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da se z vprašanjem pomanjkanja sodnih izvedencev klinične psihologije aktivno ukvarjajo vse od leta 2013. Na to problematiko so aprila opozorili tudi predstavniki Zbornice kliničnih psihologov na okrogli mizi, ki so jo priredili skupaj z STA, in med drugim nanizali razlage, ki botrujejo pomanjkanju sodnih izvedencev in posledično podaljšanju sodnih postopkov.

Nepravočasna obravnava škodi otrokom

Na ministrstvu so zato kot eno od rešitev nanizali vključevanje zdravstvenih zavodov v izvedensko delo. “Škoda, povzročena otrokom in mladim zaradi nepravočasne obravnave v sodnih postopkih, je nesprejemljiva, zato si na ministrstvu prizadevamo za čimprejšnjo razrešitev te problematike,” še menijo.

dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov

“Tudi, če jutri dobimo ustrezno urejen sistem financiranja specializacij, bo trajalo okoli deset let, da se bodo pokazali učinki.”

“V Zbornici kliničnih psihologov in v njeni komisiji za sodno izvedenstvo kliničnopsihološke stroke podpiramo predlog ministrstva za pravosodje, da se v izvedensko delo vključijo tudi zdravstveni zavodi, v katerih delujejo klinični psihologi. Takšna rešitev je strokovno ustrezna, saj zagotavlja, da izvedenstvo ostane vezano na zdravstveni sistem, ki s specialističnim sistemom usposabljanja zdravstvenih delavcev nudi najboljša znanja za diagnostične ocene v izvedenskih postopkih,” odgovarja dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica zbornice, in obenem opozarja, da to ne more biti dolgoročna rešitev, temveč le začasna za premostitev najhujših težav s pomanjkanjem sodnih izvedencev te stroke. V ta namen so pripravili seznam 65 izvajalcev javne zdravstvene službe, kjer so zaposleni klinični psihologi (zdravstveni domovi, bolnišnice, klinike, inštituti in koncesionarji).

Škoda, povzročena otrokom zaradi nepravočasne obravnave v sodnih postopkih, je nesprejemljiva, menijo na pravosodnem ministrstvu.

Najemanje svetovalcev drugih psiholoških področij je sporno

“Nikakor pa se ne strinjamo s predlogom, da se v izvedensko delo vključuje druge poklicne profile brez diagnostičnih znanj (denimo družinske terapevte, psihološke svetovalce, akademike s področja psihologije ...), ki za izvedensko delo na področju klinične psihologije nimajo ustrezne izobrazbe in kilometrine v klinični praksi,” poudarja predsednica zbornice. “Najemanje različnih svetovalcev drugih psiholoških področij je strokovno in etično sporno že za izpodbijanje sodnih izvedenskih mnenj kliničnopsihološke stroke, kaj šele za izdelavo diagnostike v najbolj občutljivih sodno izvedenskih primerih,” še dodaja.

Po njenih besedah v Zbornici kliničnih psihologov obe pristojni ministrstvi, za zdravje in pravosodje, že vrsto let opozarjajo, pozivajo, sodelujejo in predlagajo rešitve, vendar se doslej na sistemski ravni ni spremenilo veliko.

Proč z izvorno težavo, staro skoraj 30 let

Strinjajo se s pravosodnim ministrstvom, da je pomanjkanje sodnih izvedencev za klinično psihologijo v prvi vrsti posledica sedanjega sistema financiranja specializacij iz klinične psihologije, opredeljenega z zakonom o zdravstveni dejavnosti še iz leta 1992. Ta predvideva, da je financiranje specializacije iz klinične psihologije strošek delodajalca, pri katerem je specializant zaposlen, čeprav za vsa ostala področja medicine specializacije krije državni proračun, saj so sredstva delodajalcev (zdravstvenih inštitucij) omejena.

“Zato je nujno pristopiti tudi k reševanju izvorne težave, torej k spremembi načina financiranja specializacij in povečanju števila odobrenih specializacij. Le tako bomo v Sloveniji dobili večje število kliničnih psihologov, ki jih nujno potrebujemo že v zdravstvenem sistemu, posledično pa se bo lahko povečalo tudi število sodnih izvedencev za klinično psihologijo,” še meni dr. Sana Čoderl Dobnik.

Po podatkih ministrstva je bilo lani odobrenih 27 specializacij. “Tudi, če jutri dobimo ustrezno urejen sistem financiranja specializacij, bo trajalo okoli deset let, da se bodo pokazali učinki. Toliko časa namreč traja izobraževanje kliničnega psihologa skupaj s pridobivanjem ustreznih delovnih izkušenj, da sploh lahko kandidira za sodnega izvedenca. Zato je odlašanje z uvedbo ustreznega financiranja specializacij še toliko bolj sporno,” sklene predsednica zbornice.


Najbolj brano