Vrhunski in izzivalni tukaj in zdaj

Okna v raznoliko ustvarjalnost 13 domačih likovnih umetnic in umetnikov v Mestni galeriji Nova Gorica med 7. in 28. majem odpira razstava Slikarstvo zdaj!, ki jo bodo Obalne galerije Piran poleti še razširjeno na ogled postavile v portoroškem Monfortu. V novogoriški galeriji bo v četrtek ob 18. uri zbrane skozi umetnost popeljal kurator Andrej Medved.

NOVA GORICA > V Mestni galeriji Nova Gorica poleg samostojnih in skupinskih na ogled redno postavljajo tudi študijske in kuratorske razstave, v uvodu spletne otvoritve pojasni direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc.

Kurator razstave Andrej Medved pred Rdečimi pljuči, sliko koprske someščanke Ire Marušič

Starost ni pomembna

“Leto 2021 je za slikarstvo prelomno, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Nemčiji, Ameriki ...” v videu nadaljuje kurator Andrej Medved, tudi avtor esejev, ki v katalogu spremljajo delo posameznega umetnika. Poudarja, da se ni omejil na posamezne generacije ali letnice rojstva, kakor so se pri izboru umetnikov, uvrščenih na druge razstave, nekateri njegovi kolegice in kolegi: “Ne vem, zakaj ne bi vključili tako starejših kakor mlajših slikark in slikarjev.”

Zanima ga slikarstvo tukaj in zdaj, ne omejuje se na bodisi abstraktno bodisi figuralno slikarstvo, ne zanima ga starost avtoric in avtorjev, pomembna mu je kakovost del, vrhunskost sodobne umetnosti. Zato na ogled niso dela uveljavljenih slikarjev, ki trenutno nimajo presežnih del, niti slikarjev, ki so že ustvarili vrhunska dela, kurator pa njihove novejše slike ocenjuje kot korak nazaj, ponavljanje že videnega ali zgolj poskus nečesa novega, kar pa v resnici ne prinaša novosti. Tako na razstavi ni podob Dušana Kirbiša, Iva Prančiča, Mitje Ficka, niti “sicer odličnega in vedno prenovljenega” Aleksija Kobala, niti Sandija Červeka in drugih.

Barve, figure, črte ...

Popotovanje Medved prične pred Rdečimi pljuči, ki jih je naslikala someščanka iz Kopra: Ira Marušič je bila lep čas v senci očeta Živka Marušiča, a ustvarja izrazito osebne, avtentične, izvirne slike, prepričljiva pa je pri upodabljanju tako predmeta v osrčju slike kakor obarvanega ozadja, poudarja Medved.

Robert Lozar na slikah iz zadnjega desetletja upodablja nekakšne barvne skulpture, prepletene jezike, platna, ki žarijo v ognju, pojasnjuje kurator. Tako v barvi kakor figuraliki močna se mu kaže Maruša Šuštar, seveda pa razstava ne more mimo genialnega slikarja: Marko Jakše figuraliko, arhitekturo, svetlobo in še marsikaj spleta v fascinantne podobe. Mlajši Staš Kleindienst iz Idrije na platnu vedno prikaže dogodek med figurami, ujetimi v pokrajini, ki je temačna, včasih zelena, drugič osvetljena iz več smeri ...

Kot edini ljubiteljski likovnik med uvrščenimi na razstavo se predstavlja Matej Čepin. Je figuralik, zanimajo pa ga zlasti dvojice, trojice, upodablja tudi majhna bitja, palčke, učinkovito slika pravljični svet.

Kot posebno odkritje Medved imenuje Katjo Pál iz Lendave; ne ustvarja monokromnih slik, kakor bi utegnili soditi prvi hip, njene barve so različne, pretanjene, posebne, to je neke vrste slovenski “art nouveau”, poudarja kurator: “Pri njej ne gre za ploskve, ampak za poglabljanje, začrtane diagonale omogočajo pregibanje barv in ploskev.”

V uličicah in gozdovih

Mlada Barbara Drev izstopa z nekakšno abstraktno sliko, na kateri pa vendarle prepoznamo mrežo figur, za povrh umetnico odlikuje še barvna popolnost, opozarja Medved. V njegovem izboru niti tokrat ne manjkata Suzana Brborović in Nika Zupančič, ki živita v Leipzigu, enem pomembnejših središč sodobnega slikarstva.

Miha Štrukelj rad lovi postave, ujete v stranskih uličicah tujih velemest, Joni Zakonjšek predstavljajo sicer neznačilna manjša platna z zanjo značilnimi upodobitvami gozda, trav, svetlobe ...

Razstavo Slikarstvo zdaj! Slovenija 2021 zaokroža mlada, a že uveljavljena Nina Čelhar iz Pivke, ki je po Medvedovi oceni še posebej napredovala v zadnjem letu. Njene slike obvladuje posebna zelena barva, zaradi katere ji je kurator v katalogu posvetil esej z naslovom, ki mu ga je posodil španski pesniški kolega Federico García Lorca: Zeleno, ki te hočem zeleno.

---