Franc Frelih želi kupiti Vinakoper, na nakup računa tudi Andrej Toš

Vinakoper je dobil novega snubca. Kupiti ga želi tudi Franc Frelih, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov. “Vrgel sem rokavico, bomo videli, kaj bo,” pravi. A na nakup Vinakopra računa tudi odvetnik Andrej Toš mlajši. Pravi, da imajo že več let notarsko podpisano pogodbo za nakup Istrabenzovega deleža v Adriafinu in da jo bodo uveljavljali, kakor hitro bo Dutb - ta je zdaj lastnik Istrabenza - dal soglasje za prodajo Istrabenzovih naložb.

KOPER > Franca Freliha, ki je sicer lastnik 13 podjetij, tudi treh na Primorskem, po nakupih spet vleče na Primorsko. Svoj živilski steber - v lasti ima tri podjetja iz te panoge - bi rad okrepil z Vinakoprom. Verjame, da s svojimi izkušnjami iz živilske panogi in predanostjo kakovosti vina ter naložbenim kapitalom, ki ga ima na razpolago, lahko koprski kleti omogoči še hitrejši in uspešnejši razvoj.

A nakup Vinakopra si obeta tudi Andrej Toš mlajši. Na zadnji dražbi leta 2019 je njegovo podjetje oddalo najboljšo ponudbo - za 4,15 milijona evrov, v žepu imajo notarsko podpisano pogodbo o nakupu Istrabenzovega deleža v Adriafinu. Niso pa dobili soglasja Dutb in zato posel ni bil izpeljan. A zdaj bi se lahko obrnilo drugače. “Nakup Vinakopra nas še zanima. V pogodbi, ki jo imamo podpisano, je klavzula, da je za izpeljavo posla potrebno soglasje Dutb, zato nas veseli, če se bo prodajni postopek obudil. Ko bo Dutb dal soglasje k prodaji Istrabenzovih naložb, pa bomo uveljavljali našo pogodbo. Kupnino imamo pripravljeno,” pravi Toš mlajši.

Rad bi nadaljeval družinsko vinsko tradicijo

Podjetja, ki so v lasti Freliha, se ukvarjajo bodisi s proizvodnjo plastičnih izdelkov bodisi s proizvodnjo živil. Na Primorskem je tako lastnik podjetij Plama-pur, Termoplasti-Plama in Plama-G.E.O. A Frelih želi nadaljevati družinsko vinarsko tradicijo. V družinskem vinogradu pridelujejo tudi odličen cviček josip in penine. Vinarsko tradicijo nadaljuje njegova nečakinja.

Naložbe Istrabenza namenjene prodaji

V Vinakopru je sicer pričakovati lastniške premike. Istrabenz - ta je skupaj z Luko Koper prek družbe Adriafin večinski lastnik Vinakopra - je zdaj v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (Dutb). “V prihodnjih mesecih bomo sicer prevzeli del premoženja družbe, preostali del - lastniške naložbe in tudi Adriafin - pa ostaja na Istrabenzu z namenom prodaje,” pravijo v Dutb.

V Luki, ki ima v lasti drugo polovico Adriafina in bi v primeru prodaje Istrabenzovega deleža v tej družbi imela predkupno pravico, se s tem še ne ukvarjajo: “Do tega trenutka nas ni nihče pozval k opredelitvi do predkupne pravice.“

Borut Fakin, ki vodi Vinakoper, ocenjuje, da so na pravi poti in da kljub težavnim okoliščinam poslujejo uspešno: “Glede novih lastnikov računam na take, ki razumejo zakonitosti vinogradništva in vinarstva, na nas pa gledajo kot na dolgoročno naložbo.”

Za povezovanje vinarjev

Frelih v Vinakopru vidi potencial - lahko bi postal največji povezovalec v slovenskem vinskem prostoru, še drzneje pa bi odpiral poti na tuje trge.

“Prek Vinakopra bi povezal tudi druge odlične slovenske vinarje, tudi manjše, ki nimajo možnosti, da bi se udeleževali velikih vinskih tekmovanj. Povezovanje je potrebno za skupen uspešnejši prodor na tuje trge. To bi koristilo vsej vinarski panogi,” pravi Frelih. O sodelovanju za prodor na trge 27 držav se dogovarja z Brankom Rogličem, lastnikom Orbica, ki je največji distributer znanih blagovnih znamk v regiji Balkana in srednje Evrope.

Frelih: “Brič je že moj”

Ljudje, ki zelo dobro poznajo Vinakoper, so Frelihu položili na srce, da je za koprsko klet zelo pomembno posestvo Brič. To je bilo včasih del Vinakopra, pred desetletji pa je pristalo v rokah poslovneža in vinarja Enverja Moralića. S Frelihom se dobro poznata, nedavno sta se dogovorila, da Moralić Brič proda Frelihu: “To sva uredila tudi pisno, sicer pa se na njegovo besedo več kot zanesem. Štejem, da je Brič kupljen, da je moj; to je moje četrto podjetje na Primorskem. Formalno te prodaje nisva še uredila, nisem imel časa,” pravi podjetnik.

Strahovi, da bi Vinakoper kupil, da bi potem pozidal najlepše parcele, so za Freliha neutemeljeni. “Jaz tega gotovo ne bi naredil. Če bi se hotel ukvarjati z nepremičninami, imam za to druge parcele, pa me to ne zanima. Zdaj me zanima samo ustvarjati najboljša vina, ki bi z večjo prepoznavnostjo na trgih lahko dosegala tudi višje cene,” pravi Frelih in dodaja: “V Vinakopru že imajo vrhunsko ekipo, vse skupaj bi lahko v prihodnosti nadgradili še z znanjem moje nečakinje, ki je kot prva Slovenka končala fakulteto za vinarstvo iz Bordeauxa.”

Frelih bo zdaj, ko je oznanil, da ga zanima koprska klet, počakal, da se mu oglasijo lastniki. Če se ne bodo, jih bo poklical in preveril, ali je to zgodbo mogoče izpeljati. “Če mi uspe kupiti Vinakoper, ga bom povezal z Bričem, če pa ne, se bom osredotočil na Brič.”

---