Uporabna storitev za slovensko skupnost v Italiji

Zadrege ob praznem listu morda ne poznamo prav vsi govorci slovenščine, toda teme številnih okroglih miz, strokovnih posvetov in simpozijev v zadnjih letih, ki se vse pogosteje posvečajo samozavesti govorcev v javnih govornih položajih, nakazujejo, da pri tem Slovenci nismo najbolj sproščeni.

Celo v temeljnem jezikovnonačrtovalnem dokumentu za slovenščino, in sicer v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 si je strokovna skupnost postavila za cilj spodbujanje suverenosti uporabnikov slovenščine: “Še pomembneje za nadaljnjo vitalnost in krepitev položaja slovenščine pa je uzavestiti njeno polnofunkcionalnost ter s sistematičnim razvijanjem spretnosti in vednosti o izraznih možnostih, ki jih ponuja, vzgajati in spodbujati suverene, samozavestne in motivirane uporabnice in uporabnike slovenskega jezika, hkrati pa ga temeljiteje opremiti z vsem, kar za svoje delovanje potrebujejo vsi sodobni javni jeziki ter njihove govorke in govorci.”

Jezikovne kompetence Slovencev v Italiji se zaradi objektivnih družbenih in zgodovinskih okoliščin na udaru negativnih vplivov jezikovne krajine, saj jo močno oblikuje izpostavljenost večinskemu italijanskemu jeziku. Pojavi italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja in splošnega jezikovnega položaja manjšinskih jezikov so dobro in sistematično raziskani tako v svetovnem okviru kot na ravni slovenskih zamejstev, toda implementacija teh spoznanj v podporne jezikovne prakse za skupnost v celoti in posameznike je morda manj prisotna v zavesti celo strokovne javnosti, splošne pa še toliko manj.

Odličen sistem podpore uradovalnim potrebam slovenske skupnosti v Italiji, za katero je zamisel razvila prav skupnost sama, izvaja Centralni urad za slovenski jezik v okviru Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine s pripadajočo jezikovno mrežo za slovenščino. Pri tem pa je seveda nastal manko dejavne, praktične jezikovne podpore za posameznike in zasebne organizacije, kar je v svojo pozorno izdelano jezikovnonačrtovalno strategijo vključil projekt SLORIjezik. Posameznikom, organizacijam, društvom, slovenskim poslovnežem tako zagotavlja brezplačno lektoriranje krajših besedil, namenjenih javni objavi.

Poudariti je treba, da je slovenska skupnost v Italiji vpeta v kulturo, ki tradicionalno ne pozna tako intenzivne in celo sistematizirane oblike jezikovnega pregledovanja, kakor ga npr. poznajo slovanske ali germanske kulture, zato je dober odziv javnosti ob zaznani občutljivosti uporabnikov do popravljanja besedil tudi presenetljiv. Vzpostavljena je bila ob formiranju Delovne skupine za slovenski jezik spomladi leta 2019 in ves čas beleži živahno dejavnost. Besedila skrbno pregledujejo SLORI-jeve jezikoslovke in lektorice, projekt pa koordinira mag. Andreja Kalc. Poleg lektoriranja besedil do 2500 znakov vsakih 14 dni imajo uporabniki na razpolago tudi jezikovno svetovanje. Pri tem seveda ne gre za podvajanje drugih podobnih storitev, kot je denimo najbolje poznana Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, temveč prihajajo na naslov SLORI-jeve svetovalnice predvsem vprašanja, povezana z zadregami specifične rabe slovenščine v Italiji, kar je nedvomno dober in spodbuden znak.

Storitev živi že drugo leto in ima širok razpon uporabnikov, vse od reklamnih objav na družbenih omrežjih do muzejskega novičnika ter uradnih dopisov organom v RS. Nedvomno je ena izmed pomembnih plati te storitve, da je bila zasnovana na podlagi tehtnih in dolgotrajnih znanstvenih raziskav in da temelji na poznavanju specifik zamejske jezikovne krajine, ob čemer neposredno in preprosto doseže uporabnika slovenščine in strokovno zadovolji njegovim potrebam. Storitev se bo gotovo še razvijala v smeri prosto dostopne podpore skupnosti in upajmo, da bo po svoje tudi ta spodbujala suverene, samozavestne in motivirane uporabnice in uporabnike slovenščine.

---