Motivacija za vpis otrok na slovensko šolo

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v svojih raziskavah sledi razvoju slovenskega jezika, identitetnim vprašanjem in povečani stopnji medkulturnih odnosov, ki jih prinaša vpis otrok iz neslovensko oz. italijansko govorečih družin v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji.

Osnovna šola Ljubke Šorli v Romjanu. Foto: Vir: Slori
Osnovna šola Ljubke Šorli v Romjanu. Foto: Vir: Slori

V svoji zadnji raziskavi se med drugim tako osredinja tudi na didaktično-metodične izzive pri poučevanju učencev, katerih prvi ali primarni jezik ni slovenski, slovenščina pa tudi ni jezik okolja, v katerem živijo. Raziskava je rezultat tesnega sodelovanja med SLORI-jem in Oddelkom za politične in družbene vede Univerze v Trstu.

Raziskovalca dr. Federico Tenca Montini (Univerza v Trstu) in dr. Maja Melinc Mlekuž (SLORI) sta osvetlila zgodovinsko in sociološko umestitev Osnovne šole Ljubke Šorli v Romjanu in proučevala vzgibe družin za vpis otrok, katerih prvi jezik ni slovenski, v šolo s slovenskim učnim jezikom; okoliščine, ki vplivajo na to odločitev; vključenost teh družin v slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji, pa tudi dejavnike, ki vplivajo na uspešnost učenja in usvajanja jezika ter potek vzgojno-izobraževalnega dela.

Marsikaterega neslovensko govorečega starša k vpisu otroka v šolo s slovenskim učnim jezikom pritegne dodaten jezik, prednosti dvojezičnosti, slovenščina kot bližnji jezik Slovenije in s tem več zaposlitvenih možnosti, po mnenju intervjuvancev.

V Osnovno šolo Ljubke Šorli v Romjanu, kjer smo bili v zadnjih letih priča skokovitemu naraščanju vpisa, šola ima namreč danes skoraj 150 učencev, se z redkimi izjemami praviloma vpisujejo otroci, ki so pred tem obiskovali slovenska vrtca Barčica v Ronkah in Romjanu, po končani osnovni šoli pa večinoma nadaljujejo šolanje na prvostopenski srednji šoli v Doberdobu. Na prehajanje otrok od vrtca, osnovne šole do prvostopenjske šole s slovenskim učnim jezikom nedvomno vpliva usklajeno delovanje vodstvenega in pedagoškega kadra vseh treh vzgojno-izobraževalnih ustanov v okviru Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Doberdob, starši pa se za vpis na slovensko šolo odločajo iz različnim vzgibov.

Marsikaterega neslovensko govorečega starša k vpisu otroka v šolo s slovenskim učnim jezikom pritegne dodaten jezik, prednosti dvojezičnosti, slovenščina kot bližnji jezik Slovenije in s tem več zaposlitvenih možnosti, po mnenju intervjuvancev, ki so sodelovali v raziskavi, pa je pri tem zanimanje za slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji ter slovensko kulturo in identiteto zanemarljivo oz. drugotnega pomena.

Na vprašalnik, ki je zajemal 36 strukturiranih vprašanj, od jezikovnega in kulturnega ozadja družin do njihovega doživljanja šole, je odgovorilo skupno 183 staršev, od tega 127 staršev učencev, ki obiskujejo osnovno šolo, in 56 staršev dijakov, ki so šolanje nadaljevali na prvostopenjski srednji šoli v Doberdobu. Izsledke kvantitativne raziskave so dopolnili polstrukturirani globinski intervjuji s sedemnajstimi starši in petnajstimi strokovnimi delavci s področja vzgoje in izobraževanja. Raziskava osvetljuje kompleksno prepletenost jezikovnih, kulturnih in socialnih ozadij družin, zgodovinsko dediščino, izid šolanja, ko je slovenščina učencem drugi jezik, in vključevanje pripadnikov večine v socialno mrežo manjšinske skupnosti.

Izsledki raziskave so bili do sedaj že predstavljeni na 5. znanstveni konferenci Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse v organizaciji Pedagoškega inštituta v Ljubljani in na 18. mednarodni konferenci o manjšinskih jezikih (ICML), ki je v spletni obliki potekala v Bilbau v Španiji. V pripravi je monografska publikacija, kjer bodo poleg rezultatov raziskave, dr. Federica Tence Montinija in dr. Maje Melinc Mlekuž, objavljeni prispevki tudi drugih Slorijevih raziskovalcev, Norine Bogatec, dr. Matejke Grgič in dr. Devana Jagodica ter profesorja z Univerze v Trstu, dr. Morena Zaga.


Najbolj brano