Zakaj v morju ne plavamo vse leto?

Dihalne vaje vsak dan, tuširanje z mrzlo vodo vsak dan, pred spanjem obliž čez usta. Vsak dan. Preprosti rituali, ki vračajo zdravje in dobro počutje. Emil Ledenko si je z ledeno kopeljo pred štirimi leti pozdravil hudo artrozo kolka, v ledeno vodo pa je doslej popeljal že približno 500 ljudi. Tudi Istranke in Istrane, ki so minuli konec tedna doživeli svoj prvi mrzli krst. Za tistega pravega, ledenega je bilo morje že pretoplo, saj je imelo kar 14,8 stopinje Celzija. V primerjavi s Kamniško Bistrico, kjer je Emil Ledenko doma, in njenimi vekomaj ledenimi temperaturami, se je zdela misel na plavanje v naši slani luži prijetna in osvežilna. In smo šli.

V Istro je Emila Ledenka, mojstra ledenih potopov, pripeljal Klemen Kladnik, Koprčan, znani košarkar in na splošno aktiven športnik, ki že dlje časa ljudi spodbuja k bolj zdravemu načinu življenja in razmišljanja. “Ste se nadihali danes zjutraj? Če niste, dajte. 30-krat do 40-krat globok vdih, normalen izdih; ne na polno, pač toliko, da gre zrak iz pljuč. Po tem sledi izdih, ko zdržimo brez dihanja kolikor gre. Minuta, dve, tri? Kolikor gre, to ni tekma. Ko zatem prvič vdihneš, vdihneš globoko kar se da in zadržiš 15 sekund. Vsako jutro narediš tri do štiri take serije, kar vzame 15 do 20 minut. In greš s celicami, polnimi kisika v nov dan,” o pomenu najbolj samoumevne stvari na svetu, dihanja, govori Klemen Kladnik, ki je pod vplivom Emila Ledenka in svetovno znanega “pingvina” Wima Hofa spremenil svoj pogled na telo. Zakaj? “Ker hočem biti pripravljen.”

Emil Ledenko s šamanskim bobnom, ki pomaga pri osredotočanju na dihanje. (foto: Borut Birsa)

“Naše početje ni zgolj namakanje v ledeni vodi, je veliko več kot samo to. V ozadju se odvija nešteto zdravilnih procesov, ki jih aktivirajo pravilno dihanje v kombinaciji z ledeno vodo.”

Emil Ledenko, športnik

Preveč dihamo

Dihanje je tako zelo samoumevno, in vendar ugotavljamo, da sploh ne dihamo pravilno. Naši vdihi in izdihi so prehitri in preplitki, prav globoko, počasno dihanje s prepono pa je tisto, ki celicam dovaja kisik, nas v mrzli vodi greje in nam omogoča, da ne glede na prvotno neudobje začutimo prijetnost, toploto, tisti občutek plapolanja krvi po žilah, ki ne poneha niti, ko zapustimo okrilje vode.

Če so bili obrazi, ki so na Debelem rtiču stopali v morje, polni občutkov previdnosti v pričakovanju neznanega, so po 15 minutah namakanja sijali z nasmehi kot sonce.

Emil Ledenko, eden najbolj perspektivnih nogometašev nekdanje Jugoslavije, se je zdravilnemu objemu mrzle vode predal po težkih, dolgoletnih bolečinah, ki mu jih je povzročala artroza kolkov. Njegova zgodba je navdihujoča in jo je najlepše slišati iz njegovih ust. Namesto da bi domala olesenel, je svoje telo samo z mrzlo vodo in s pravilnim dihanjem ter seveda z veliko volje, s katero to počne že štiri leta, dvignil v stanje, ko mu je v lastni koži dobro in kar se da prijetno.

Ko je pred dvema letoma padel s kolesa in si zlomil prav ta z artrozo prizadeti kolk, so mu napovedali vsaj pol leta rehabilitacije. V šestih tednih je bil s svojo preprosto tehniko zaceljen in pripravljen, da ponovno zajaha kolo.

Naš notranji zdravnik

Študije so pokazale, da ena ura, preživeta v vodi, ki ima 20 stopinj Celzija, pospeši metabolizem za 93 odstotkov. Če smo v vodi, ki ima 14 stopinj Celzija, smo metabolizem pospešili za 350 odstotkov!

“Naše početje ni zgolj namakanje v ledeni vodi, je veliko več kot samo to. V ozadju se odvija nešteto zdravilnih procesov, ki jih aktivirajo pravilno dihanje v kombinaciji z ledeno vodo. S pomočjo zavestnega dihanja in ledene vode aktivno vplivamo na živčni, hormonski, imunski in krvnožilni sistem. Med tem procesom se v telesu sproščajo endorfini, dopamin, serotonin, melatonin in endokanabinoidi, znižuje pa se raven stresnega hormona kortizola. Na ta način se zopet vzpostavi hormonsko ravnovesje, spremeni se telesna biokemija, telo postane alkalno, ker celice dobijo več kisika, okrepi se ožilje,” razlaga Emil Ledenko.

Na Debelem rtiču so se zbrali tisti, ki jih zanima, kaj se zgodi, ko zapustimo cono udobja. (foto: Borut Birsa)

Z zavestnim dihanjem vplivamo tudi na delovanje hipotalamusa, žleze v možganih, ki je direktno povezana s procesom termogeneze oziroma uravnavanja telesne temperature. Torej se aktivira naš notranji termostat za regulacijo temperature, ki nas pozimi ščiti pred mrazom, poleti pa pred vročino. “Na ta način aktiviramo 'notranjega zdravnika' in s tem procese samozdravljenja. Telesu omogočimo, da iz krvi sprošča precej več kisika v celice, organe, mišice, tkiva in možgane. V krvi je namreč kisika vedno dovolj, zaradi nepravilnega dihanja pa se kisik zalepi za molekule hemoglobina, potuje po krvnem obtoku in se zadržuje v njem, ker ga telo ne sprošča naprej. Tako smo kljub zadostni količini kisika v krvi praktično ves čas podhranjeni z njim,” informacije, ki bi nam morale biti samoumevne, pa o njih nimamo pojma, niza Emil Ledenko.

“Čista zmaga!”

Skupina, ki je na Debelem rtiču stopila v morje in si pri tem ves čas govorila, naj zgolj diha globoko, kar je resnično edini recept, je bila po prihodu na kopno nasmejana do ušes. Mirella, ki je prišla, da bi premagala strah pred mrzlo vodo, v kateri je lani skoraj izgubila življenje, je tako opisala svojo izkušnjo. “Čista zmaga! Verjetno ve vsak, da lahko upravlja z lastnim umom, ne uspe pa vsakemu ukrotiti tega 'gospodarja'. Ne poslušajte ga. V svoje življenje vpeljite rituale - s tem boste postali bolj disciplinirani, vztrajni, dosledni in tako tudi bolj umirjeni in samozavestni. In na koncu: vse se da, če se hoče.”


Najbolj brano