Ministrstvo: Dovolj je bilo študij o vodi za Istro

Parlamentarni odbor za okolje je danes na predlog poslanske skupine SAB razpravljal o primernosti zajezitve brkinskih potokov Suhorca in Padež za vodooskrbo Istre. Člani odbora so zavrnili predlog sklepa, da naj ministrstvo ponovno preveri tudi ostale možnosti za oskrbo tega dela države s pitno vodo. Ministrstvo za okolje vztraja, da je akumulacija v Brkinih edina primerna dolgoročna rešitev.

LJUBLJANA > Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ne vidijo razlogov, da bi ponovno preučevali vodne vire. “Zakaj bi to ponavljali, izgubljali leta, Istra pa bi bila na koncu še vedno brez vodnega vira?” se je na odboru za okolje vprašala državna sekretarka Metka Gorišek.

Iskanje primernega vira se je začelo leta 1969, leta 2002 pa je bila narejena študija, ki je vse razpoložljive vire obravnavala po skupnih kriterijih, je pojasnila. Takrat je bilo dorečeno, da mora biti nov vodni vir v Sloveniji in v istem povodju kot Istra. Biti mora dodatni vodni vir poleg že obstoječih, vodo pa mora zagotavljati dolgoročno. Tem kriterijem je ustrezala le izgradnja akumulacije na Suhorci in/ali bližnjem Padežu.

Metka Gorišek

državna sekretarka na MOP

“Na ministrstvu ne vidimo več razlogov, da bi ponovno študirali vire, ki so bili že preštudirani.”

V Brkinih novo zajetje, medtem ko gre dobra kraška voda v morje?

Potrebo po novem vodnem viru MOP utemeljuje tudi s projekcijami o rasti porabe vode. “Leta 2049 potrebujemo na točki Rodik, do koder se pripelje surova, mehansko očiščena voda iz zajetja Suhorca, skupaj 625 litrov vode na sekundo; 422 litrov za Rižanski vodovod, 154 litrov na sekundo za Kraški vodovod in 49 litrov za sekundo za ilirskobistriški vodovod,” je pojasnil direktor direkcije za vode Roman Kramar. Kras in Ilirska Bistrica bi imela v akumulaciji Suhorca rezervni vodni vir. Zajezitev Suhorce in/ali bližnjega Padeža bi bila dimenzionirana tako, da bi zagotavljala navedene količine, hkrati pa omogočala še namakanje v kmetijstvu in vzdrževanje vodostaja reke Reke.

Povezovanje Kraškega, ilirskobistriškega in Rižanskega vodovoda do leta 2050 ne bi moglo zagotoviti zadostnih količin vode, trdijo na MOP in direkciji. Problem kraškega zajetja Klariči je še, da vodozbirno območje sega na italijansko stran, izdatno črpanje pa bi lahko povzročilo vdor morske vode, je opozoril Kramar. A te Kramarjeve trditve so med vabljenimi na sejo odbora naletele na ostre odmeve. Janko Urbanc iz Geološkega zavoda Slovenije je spomnil na črpalni poskus, ki je v Klaričih potekal ob nizkem vodostaju, avgusta leta 2008. Takrat so tam načrpali 565 litrov vode na sekundo in verjetno bi jo z močnejšimi črpalkami še več. Nevarnosti za vdor morske vode ni bilo, tudi napajalno območje je na slovenski strani, v poletnem času pa se na Kras stekajo še vode iz Soče. “Vir pritegne soško podtalnico, ki je še bolj kakovostna. Zdaj se porablja slabih 20 odstotkov tega vodnega vira, vsa ostala vrhunska pitna voda odteče neizkoriščena v morje,” je o vodi v Kraškem vodovodu dejal Urbanc.

133

milijonov evrov naj bi stal projekt vodooskrbe Istre in zaledja z gradnjo akumulacije v Brkinih

Na stališču, da je treba povezati Kraški, Rižanski in ilirskobistriški vodovod ter izkoristiti te vodne vire, stojijo župani kraško-brkinskih občin in Civilna iniciativa Ohranimo Brkine. Povezava treh vodovodov bi bila vsaj za pol cenejša od gradnje akumulacije s 53 metrov visokim jezom, bila bi okoljsko manj obremenjujoča, pa tudi voda bi bila bolj kakovostna, so prepričani. “Projekt zajezitve Suhorce in Padeža je popolnoma zgrešen in predrag projekt,” o načrtovanem 133 milijonov evrov vrednem posegu pravi Mario Benkoč iz CI Ohranimo Brkine. “Ne samo da bi uničil neokrnjeno naravo, življenjski prostor z Naturo 2000 zaščitenih živali in ekosisteme, spremenil mikroklimo in negativno vplival na lokalno prebivalstvo, kmetijstvo, turizem ter na zelo verjetno izgubo statusa Unesco, to bi bila tudi slaba voda,” je strnil vse pomisleke. Zajezitvi v Brkinih nasprotujejo v Parku Škocjanske jame, vpliv na Škocjanske jame pa skrbi tudi predstavnike Unesca.

Med vabljenimi na sejo sta se v podporo gradnji akumulacije danes oglasila le dva istrska župana, koprski Aleš Bržan in ankaranski Gregor Strmčnik. Bržan je Brkincem in Kraševcem trkal na vest, naj bodo solidarni. Državni svetnik in nekdanji sežanski župan Davorin Terčon mu je odgovoril, da lahko Istri čim prej dajo vodo iz kraškega vodovoda, ne ve pa, ali lahko v Istri sami odločajo, kje zunaj svojega teritorija bodo imeli svoj vodni vir in z njim upravljali. Strmčnik je ob zahvali ministrstvu, da se je lotilo priprave državnega prostorskega načrta za Suhorco poudaril, da Istra rabi nov vodni vir in da ne more pristati na trgovanje in na to, da bodo vodo še naprej kupovali.

Nobenega dvoma ni, da Istra rabi čisto pitno vodo, druga plat medalje pa je, ali bomo za njeno zagotavljanje povzročali škodo drugje, je v imenu SAB, ki je zahtevala sejo odbora, opozoril poslanec Marko Bandelli. V SAB so med sklepi predlagali tudi, da naj ministrstvo za okolje in prostor ponovno preveri možnosti za vodooskrbo tega dela države. Člani odbora so to zavrnili. So se pa strinjali z vsemi drugimi sklepi, ki ministrstvo in vlado pozivajo k čimprejšnji zagotovitvi vode Istri, vendar ob upoštevanju vseh prizadetih lokalnih skupnosti in prebivalstva, varovanju Škocjanskih jam ter racionalni porabi javnega denarja.

---