Šepet na uho na terasi ni dovoljen
Od ponedeljka se bo smelo na gostinskih terasah piti kavo iz porcelanastih skodelic. Sedeti bo treba za velikimi mizami, vsaj poldrugi meter vsaksebi. Šepet na uho seveda odpade. Tam, koder terase zaradi slabših epidemioloških številk ne bodo smele biti odprte, bodo kavo še naprej pili stoje nekje med avtomobili in iz papirnatih kozarčkov. Tudi v tako imenovani primorsko-notranjski (statistični) regiji, kjer so pred tremi tedni prvi na Primorskem dočakali odprtje in kaj kmalu še zaprtje teras in vrtov gostinskih lokalov. Vzhičenost gostov, o kateri smo poročali, ni trajala dolgo.
Koliko časa bo veljalo državno dovoljenje za delno obratovanje lokalov, ne ve nihče. Tudi če bi skladno s statističnimi trendi lahko napovedali, kakšne bodo čez teden ali dva številke, ki so podlaga za odločanje, je skepsa na mestu, saj so kriteriji prav posebna spremenljivka. Zaradi negotovosti, koliko časa bo sedanja licenca za delo veljavna, zaradi visokih stroškov vnovičnega zagona in tudi zaradi tega, ker gostom ob upoštevanju danih pogojev ne bi mogli nuditi vseh pričakovanih doživetij, bo odpiranje lokalov s kompleksnejšo ponudbo počasnejše.
“Gostilne ali smrt”, je lažna dilema, vmes je še veliko odtenkov življenja.
Epidemija je zmrcvarila slovensko gostinstvo. Usodnejši od virusa so bili zanj ukrepi, ki so bili v veliki meri enostranski in niso v ničemer prišli naproti predlogom iz gostinskih vrst. “Gostilne ali smrt”, je lažna dilema, vmes je še veliko odtenkov življenja.
Sektor se bo v letu, ko je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021, stežka pobral. Optimizmu in hitremu razvoju je sledil globok padec, delovanje na starih obratih se zdi znanstvena fantastika. Veliko odličnih gostinskih delavcev je šlo v druge poklice, njihove veščine so najverjetneje za vselej izgubljene. Koliko lokalov bo ostalo zaprtih, je posebna uganka. Verjetno bodo tudi takšni, ki bodo omagali po začetnem zagonu in se bodo, četudi ne bodo zaprli, zatekli v najbolj bazično ponudbo, onstran domišljije in odličnosti.
To, da se odpirajo gostinske terase, je boljše kot kamen v hrbet, a ob pogojih, kakršni so, in ob negotovih pričakovanjih v prihodnjih tednih, tako za goste kot za gostince slaba tolažba in ne zares dober obet. Še najboljše ob vsem so duhovite ljudske domislice, med njimi denimo poziv, naj tisti, ki mislijo na terasah popiti zgolj kakšno kavo, prihodnji teden ostanejo doma in prostor prepustijo profesionalcem.