Levi, desni, sredinski? Predvsem ne le za en mandat

Medtem ko se v državni politiki zadnje mesece zaradi tega, ali poslanci v parlamentu glasujejo sredinsko ali pet odstotkov levo ali desno od sredine, bijejo najprestižnejše bitke, izstopi poslancev, obstrukcije, pritiski, grožnje s palico, tu in tam kakšna stranka poseže celo z odvetniki, so v lokalni politiki barve in strani precej bolj premešane.

Na občinskih ravneh delujejo tudi koalicije, ki povezujejo krepko čez sredino, pa tudi med partnerji, ki na državni ravni sedijo zelo ostro na nasprotnih bregovih. V Ilirski Bistrici tako že tretji mandat deluje koalicija SD in SDS, podobno razmerje je med tema strankama v bovški občini, v Idriji je župan v tem mandatu iz teh dveh strank z različnih bregov imenoval dva podžupana, v Novi Gorici je nestrankarski župan sestavil koalicijo s SDS, SD in ZZP, v eni od mestnih občin v Sloveniji menda zgledno sobivata celo SDS in Levica.

Tudi po občinah bi za boljši razvoj in večjo blaginjo vseh potrebovali stranke ali liste z jasneje profiliranimi stališči in dolgoročnimi vizijami, ki presegajo obdobje enega mandata.

V občinah namreč to, ali v enem mandatu bolj potrebujejo novo šolo ali nogometno igrišče, novo cesto ali industrijsko cono, več denarja za društva ali za krajevne skupnosti, ni v tolikšni meri odvisno od politične ideologije, temveč se svetniki o tem odločajo po drugih merilih: od kod so doma, ali njihovi otroci obiskujejo nogomet ali glasbeno šolo, kaj od njih pričakujejo njihovi neposredni volilci ...

Razlike med političnimi stranmi pa so na lokalni ravni vse bolj zabrisane tudi zaradi naraščajočega števila neodvisnih list. Tako se je, denimo, na zadnjih lokalnih volitvah v sežanski občinski svet uspelo uvrstiti kar petim listam in samo štirim strankam, v komenski je strank sicer še vedno več (pet) kot list (štiri), toda svetniki teh list zasedajo kar osem od skupno 13 sedežev. Podobno je v postojnski občini, kjer je v občinskem svetu sicer šest strank in štiri liste, a svetniki z list prevladujejo.

Verjetno je razlog za razmah neodvisnih list v lokalni politiki tudi v tem, da se ljudje lažje združujejo okrog konkretnih, nepolitičnih problemov. Še verjetnejša pa je razlaga, da se poskušajo tako ogniti slabemu slovesu političnih strank, saj večina ljudi za vse težave krivi “politiko”, ta pa v glavnem pomeni stranke. In to - po krivici - predvsem tiste klasične, z dolgim delovanjem: SDS, SD, SNS, NSi, Desus. Kot kaže, bo to breme kmalu doletelo tudi Levico. Te stranke so tukaj, nanje se volilci lahko jezijo. Kako naj se jezijo na Državljansko listo ali Pozitivno Slovenijo, če se še komaj spomnijo, da sta obstajali, kaj šele, da bi vedeli, za kaj sta se zavzemali; kako naj se jezijo na stranko Mira Cerarja, ki je ni več? Ostanejo jim torej klasične stranke, tiste, ki so pravzaprav najbolj dosledne v svojih programih, pri katerih volilci najbolje vedo, kaj lahko od njih pričakujejo in česa ne.

Tudi po občinah bi za boljši razvoj in večjo blaginjo za vse potrebovali stranke ali liste z jasneje profiliranimi stališči in dolgoročnimi vizijami, ki presegajo obdobje enega mandata. Nekatere liste to sicer nakazujejo že s svojim imenom. Denimo Lista za mlade, Za gospodarstvo Krasa, Lista za prihodnost naših otrok. Druge se odločijo za všečna, a manj jasna imena, pri katerih se morajo volilci že bolj poglobiti v njihov program: Krpanova lista, Lista Sveži, Lista Mi znamo, Prevetrimo Kras, Pretresi ... Precej pa je tudi list (podobno kot na državni ravni), pri katerih naj bi program poosebljal kar njihov nosilec: Lista Davorin Terčon, Lista Andrej Sila, Lista Davida Škabarja, Lista Aleša Zidarja ... Res je, da nosilci zastavijo svoje ime in se volilci odločajo po tem, ali jim zaupajo.

Toda za dolgoročno zasnovan razvoj, ki ne bo le gasil problemov med enim in drugim mandatom, bi bile za volilce najbolj transparentne stranke ali liste s tradicijo in s programom, ki ni odvisen od vsakokratnega predsednika ali nosilca. Pa četudi jih volilci krivijo za vse grehe, tudi tiste, ki jih zagrešijo stranke in liste enomandatnice.


Preberite še


Najbolj brano