Hočevar Grom: Pandemija ustvarila epidemijo informacij, tudi lažnih

Pandemija novega koronavirusa je ustvarila tudi epidemijo informacij, vključno z lažnimi oziroma zavajajočimi informacijami v digitalnem in fizičnem okolju, so pokazali rezultati raziskave Panda, ki jih je na novinarski konferenci predstavila Ana Hočevar Grom z NIJZ. Med anketiranimi v raziskavi vseskozi opažajo veliko nagnjenost k teorijam zarote.

Ana Hočevar Grom Foto: STA
Ana Hočevar Grom Foto: STA

LJUBLJANA > Deveti val raziskave Panda je potekal od 26. do 29. marca. Pri 1001 anketirancu so raziskovalci osvetlili tako imenovano infodemijo, epidemijo informacij.

K teorijam zarote nagnjene osebe z znaki depresivne motnje, nižjo izobrazbo in necepljene

Med anketiranimi v raziskavi po besedah Ane Hočevar Grom vseskozi opažajo nagnjenost k teorijam zarote, ki je relativno velika. “Največja je pri osebah, ki imajo znake depresivne motnje, pri osebah s srednješolsko izobrazbo ali manj ter pri osebah, ki se do zdaj še niso cepile,” je pojasnila. Najmanjša pa je pri osebah, ki so do zdaj prejele vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19.

Ljudje, ki so naklonjeni cepljenju, iščejo informacije, ki prihajajo od strokovnjakov, je pokazala raziskava s fokusno skupino. Menijo, da so za laike strokovni članki prezahtevni, zato je ključno, da strokovnjaki informacije razložijo na poljuden način.

Rezultati dosedanjih valov raziskave kažejo, da tretjina vseh anketiranih od vseh virov za pridobivanje informacij najpogosteje uporablja tradicionalne medije. Pri uporabi družbenih omrežij med posameznimi valovi raziskave ni večjih razlik, te so večje pri vladi in vladnih institucijah kot virih informacij. Odgovori v zadnjem valu kažejo, da vladne vire za pridobivanje informacij o virusu uporablja vsak peti anketirani.

Sicer pa skoraj polovica vprašanih glede informacij o covidu-19 zaupa vladi in njenim institucijam, dobra tretjina zaupa tradicionalnim medijem, najmanj, okrog sedem odstotkov, pa družbenim omrežjem.

Precejšnji del anketirancev meni, da informacije o novem koronavirusu z lahkoto najde, a le tretjina z lahkoto oceni, ali so informacije zanesljive.

Upoštevanje ukrepov se je okrepilo

Večina vprašanih še vedno upošteva ukrepe za zajezitev epidemije, v največji meri nošenje mask in neobiskovanje starejših ob znakih okužbe. V sedmem in osmem valu je upoštevanje ukrepov upadlo, v zadnjem času pa se je okrepilo. Najmanj podpore je imel ukrep omejitve gibanja na prostem, ki ga podpira le slaba tretjina oseb. Več kot polovica jih podpira omejitev zbiranja na do deset ljudi.

Popolno zaprtje države vključno z večjim delom gospodarstva in strogo omejitvijo gibanja podpira skoraj 21 odstotkov vprašanih. Ljudje najbolj zaupajo osebnim zdravnikom, bolnišnicam in delodajalcem. Slabi dve tretjini anketiranih sta menili, da cepivo proti covidu-19 zamejuje širjenje novega koronavirusa.

Podpora cepljenju je zanihala

Začasna ustavitev cepljenja s cepivom AstraZenece je vplivala na zmanjšanje namere vprašanih za cepljenje proti covidu-19. Ko je Evropska agencija za zdravila to cepivo dokončno potrdila, se je zaupanje v cepljenje povrnilo.

Proti covidu-19 se namerava cepiti več moških kot žensk, v skupini kroničnih bolnikov pa se namerava cepiti 66 odstotkov ljudi. Slaba tretjina vprašanih se ne namerava cepiti, od tega je 40 odstotkov mladih. Deset odstotkov anketiranih je že prejelo en odmerek cepiva proti covidu-19.

61,7 odstotka tistih, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, meni, da imajo o cepivu premalo informacij. 76,3 odstotka vprašanih je potrdilo, da so zaradi čakanja na cepivo proti covidu-19 v stiski.

Duševno zdravje ljudi se je v zadnjem mesecu nekoliko izboljšalo, najslabše so svoje duševno zdravje ocenili mlajši. 19,1 odstotka ljudi zaznava težave v duševnem zdravju, 11,3 odstotka vprašanih zaznava depresivno motnjo.


Najbolj brano