Vovko: V Ljubljani prizori kot iz Bergama

V UKC Ljubljana se zdravi približno tretjina vseh kritično bolnih covidnih bolnikov v Sloveniji. Intenzivni oddelek deluje v tako imenovani DTS hali. Tam dela tudi Tomaž Vovko, specialist infektologije in intenzivne medicine. “Stanje je zelo podobno posnetkom, ki smo jih februarja, marca lansko leto gledali iz Italije, iz Bergama, ko je bilo na kupu ogromno bolnikov,” je povedal na novinarski konferenci.

LJUBLJANA > Takšni prizori, pravi Tomaž Vovko, naredijo vtis tudi na druge zdravnike, ki pridejo tja za nekaj časa: “Ko zagledajo te bolnike, ki so drug zraven drugega, na vseh teh aparatih ... To je precej impresivno videti.”

Po njegovih besedah obstajajo razlike med tremi valovi epidemije. “V prvem valu je bilo število bolnikov precej majhno, delo je bilo malo bolj naporno zaradi neznanja, zaradi stvari, ki smo se jih učili. V drugem valu smo imeli res veliko bolnikov, v trenutnem valu pa smo v fazi, ko se število bolnikov v intenzivni enoti zelo povečuje,” je povedal. To jim povzroča težave, saj sprejmejo več covidnih bolnikov, kot jih odpustijo. “Potrebno je vsakodnevno prilagajanje glede prostora, glede odpiranja novih postelj, kar je precej naporno,” je dodal.

Vsak dan se borijo za življenja bolnikov

Ugotavlja, da si marsikdo ne predstavlja, kaj pomeni, da je bolnik na intenzivni terapiji. “Vsak dan opravimo veliko pogovorov s svojci, ki nas kličejo, čakajo na tistih deset minut, ko jim lahko damo kakšne informacije, so zelo veseli za pogovor, povejo, kako jim je težko, hudo ...,” je ponazoril.

“Bolniki, ki imajo covid-19, so izjemno kritično bolni, to pomeni, da so njihova pljuča v zelo slabem stanju. Vsak bolnik, ki ga sprejmemo, pomeni veliko borbo od začetka do konca, ki včasih traja tudi več tednov, najmanj pa sedem, osem dni,” je opisal Vovko.

Tako se je, na primer, šele prejšnji teden sklenila zgodba bolnika, ki so ga na intenzivno terapijo sprejeli že v začetku oktobra, zdaj pa so ga premestili v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. “Njegova bitka je trajala kar šest mesecev. Dejstvo je, da so bolniki, ki preživijo intenzivno terapijo, v relativno slabem stanju. Tudi mlajši praktično ne morejo hoditi, potrebujejo veliko pomoči, volje, prizadevanja, da se vzpostavi neko normalno življenje,” je povedal Vovko.

Veliko glede covida-19 je še neznanega. “Bolezen je nepredvidljiva, pri nekaterih pušča dolgoročne posledice. Nekatere so še neznanka. Zato je preprečiti bolezen bolje kot zboleti,” je prepričan.

Tudi mlajši in brez pridruženih bolezni zbolevajo za hudo obliko covida-19

Predvsem po zaslugi precepljenosti starejše populacije v bolnišnicah opažajo bistvene spremembe v starostni strukturi bolnikov. “Na intenzivi se je ta starostna meja precej znižala, hospitaliziranih je manj bolnikov, starih 80 let in več. Na naši intenzivi trenutno zdravimo bolnike od letnika 1983 naprej, povprečna starost je bila prejšnji teden okoli 65 let, tudi ta vikend je ostala približno taka,” je pojasnil Vovko.

Po njegovih besedah za hudo obliko covida-19 zbolevajo tudi posamezniki, ki so popolnoma brez pridruženih bolezni, relativno mladi, stari okoli 40 let ali celo manj. “Iz tega vidika vsekakor odsvetujem namerno okuževanje,” se je odzval na razmišljanje nekaterih, da bi se na zabavah namerno okužili, da bi si priskrbeli potrdilo o prebolevnosti. Poleg tega lahko prenesejo bolezen na starše in druge, ki jim preti težji potek bolezni.

Za več hudih potekov bolezni kriva angleška različica

To, da so bistveno bolj kot v prvih dveh valovih bolni tudi mlajši, pripisuje angleški različici virusa. “Pri covidu-19 je glavna stvar, ki vpliva na smrtnost, starost. Ves čas smo videli, da je pri višji starosti bolnika potek hujši, težji, da bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje, ki pa se žal včasih ni izšlo. Zdaj se starostne meje premikajo navzdol,” je opozoril Vovko in spomnil na primer 42-letnega covidnega bolnika, ki je umrl prejšnji teden. Bil je brez pridruženih bolezni. “In teh vidimo več, kot smo jih videli v prejšnjem valu. Iz posrednih informacij lahko sklepamo, da so mlajši bolniki v tretjem valu bolj bolni, kar pripisujemo spremembam različic virusa,” je razložil.

Kljub vsemu imajo mladi boljše izhodišče, da preživijo in da preživijo v boljšem stanju kot starejši bolniki. “Vnaprej je težko vedeti, kako se bo izšlo. Na prste ene roke lahko preštejmo bolnike, stare 75 let ali več, ki so v enem letu, odkar imamo epidemijo, zapustili intenzivno zdravljenje. Starost je še vedno odločujoča glede izida bolezni,” trdi Vovko.

Da bi zmanjšali število umrlih, Vovko poziva k cepljenju, dokler pa to ni mogoče, k upoštevanju samozaščitnih ukrepov.

---