Virusno - športni nesmisli
Včeraj so športniki, ljubitelji rekreacije, trenerji, vaditelji in vsi, ki jim šport reže kruh, spet lažje zadihali, saj se je končala vladna enajstdnevna popolna ustavitev državnih tekmovanj in treningov športnikov ter vodenih rekreativnih vadb. Konec tedna bomo spet - žal še vedno na daljavo - sledili tekmovanjem v članskih in mladinskih kategorijah. Tudi kadeti (z izjemo vrhunskih izbrancev od jeseni večji del časa niso smeli niti trenirati) bodo spet lahko tekmovali, otroških kategorij pa ponedeljkova vladna pomilostitev (če izvzamemo dovoljeno rekreacijo z ohranjanjem razdalje) ne zajema.
Vladno obravnavanje športa in spreminjanje ukrepov je bilo od lanske jeseni do današnjih dni bolj podobno podivjanemu utripanju raznobarvnih luči v diskoteki kot na dolgi rok premišljeni časovno odmerjeni menjavi barv treh luči na semaforjih v prometu.
Aktualni slovenski pristop prinaša padec mednarodne konkurenčnosti tekmovalcev in večanje števila poškodb.
Glavni računi za marsikdaj premalo premišljene omejitve v športu in rekreaciji bodo šele prišli. Akterji v tekmovalnem športu se upravičeno jezijo zaradi posledic večkratnega odpiranja in zapiranja dejavnosti. Drugod po Evropi so prve lige tekle neprekinjeno, ob ustreznih zdravstvenih protokolih pa so poskrbeli tudi za tekmovanja otrok in mladine. Aktualni slovenski pristop prinaša padec kakovosti in s tem mednarodne konkurenčnosti tekmovalcev in večanje števila poškodb.
V Sloveniji že drugo sezono zapored praktično ni tekem mladih do 16. leta starosti. V Italiji je bistveno drugače. Poglejmo primer smučanja. Pri nas tekem za podmladek sploh ni bilo, pri zahodnih sosedih pa so ob premišljenih zdravstvenih ukrepih v 30 tekmovalnih dneh skozi kvalifikacijske tekme za finale državnega prvenstva mladih popeljali več kot 8000 smučarjev.
Šport in rekreacijo bo treba širše zagnati. Zdravstvene posledice življenja pred zasloni računalnikov so že tu. Strokovnjaki so po lanski pandemiji pri osnovnošolcih izmerili bistven padec telesnih sposobnosti. Za večino mladih je športna vzgoja v šolski telovadnici (kolikokrat so jo videli v zadnjem letu?) pomenila edino kakovostno gibalno dejavnost. Res je čas, da oblast začne šport obravnavati kot del rešitve iz zdravstvene krize in ne kot del problema.