Vihar okrog ene navadne palčke

O tem, ali je ponovni lockdown prinesel pričakovani učinek, bo presojala stroka. Če smo si s tem dejansko kupili nekaj časa za cepljenje večjega števila najranljivejših - ki jih sicer nismo pocepili že prej tudi zaradi premalo etično postavljene strategije, preskakovanja vrst in preslabega sistema cepljenja - tudi žrtev sedemdnevnega ponovnega šolanja na daljavo najbrž ni bila prehuda. Je pa res, da se za razliko od škode, ki nastaja oziroma bi nastala v gospodarstvu, pri šolah ta ne meri s finančnimi, temveč kompleksnejšimi kazalniki. Slab občutek je še toliko večji, ker smo poslušali, da bi se morale šole zapirati zadnje in odpirati prve, a je spet ostalo le pri besedah.

Zato je dobro, da je - očitno le ne tako strokovno suverena - strokovna skupina vendarle vztrajala pri obljubljenem, vlada pa sklenila šole, sicer brez fakultet, s ponedeljkom odpreti. Ni pa dobro, da se ni na to pravočasno bolje pripravila. Minister Poklukar je posebej poudaril, da v to, da bi se šole odprle, vlagajo “vso silo” in tudi, da mora biti komunikacija “odprta, transparentna in kar se da široka”, kar pa ni šlo skupaj z okrožnico, ki jo je ministrstvo za izobraževanje v zvezi s samotestiranjem poslalo šolam. In v kateri so manjkale najosnovnejše informacije.

Precej ironično, če so bili nemara prav aktivistični starši tisti, ki so na ulicah zahtevali odprtje šol, zdaj pa so proti testom.

Toliko manj je komunikacijski zdrs razumljiv, če vemo, da je bil po zgledu Avstrije predlog uvedbe samotestiranja na mizi že dlje časa in da ne gre za noben bav bav ali našo izmišljotino, pač pa marsikje po svetu preizkušen presejalni ukrep. A pri nas zaradi preteklih slabih izkušenj pač dvomimo v vse po vrsti. In nekateri vsega skupaj siti starši so imeli v lockdownu očitno dovolj časa za vehementno pisanje peticij proti - pozor - prostovoljnemu testiranju. Precej ironično, če pomislimo, da so bili nemara prav ti isti aktivistični starši tisti, ki so na ulicah zahtevali odprtje šol, zdaj, ko se ponuja možnost, da šole lažje ostanejo odprte vsaj še teh nekaj tednov, pa so proti testom, tako kot so nekateri ravnateljem grozili tudi zaradi obveznega nošenja mask.

Res ne bi bilo slabo, če bi takšno starševsko vnemo pokazali tudi, ko gre, denimo, za odmerjanje časa, ki ga njihovi otroci preživijo za ekrani, ali pa zlorabo raznih substanc, kar “človeški, telesni in duševni celovitosti” njihovih otrok zanesljivo bolj škodi kot ena navadna palčka v nosu.


Preberite še


Najbolj brano