Malo zares, malo za “hec” in veliko povprek
Sedanji lockdown je velika zmeda: zaprte so le nekatere dejavnosti, med njimi gostilne, frizerji in šole, ki so očitno za odločevalce manj pomembne za življenje. Kljub že četrti vladni strategiji cepljenja zmeda ostaja, vključno s preskakovanjem vrst in pomanjkanjem cepiv. Le cepivo AstraZenece že ponekod ostaja, ker ga nekateri iz strahu pred krvnimi strdki odklanjajo. Bo pa kmalu Slovenija prav tega cepiva dobila največ. Odločeno je že, da bodo poslej z njim cepili starejše od 60 let - ostarele, za katere je, kot kaže, dobro tudi najslabše. Posledica? Ker nihče ne bo mogel izbirati, bo marsikdo zaradi vrste cepiva cepljenje tudi odklonil, kar ima pravico storiti.
Zapora javnega življenja, ki to ni, spet sproža negodovanje in ustvarja krivice, ki jih na svoji koži občutijo delavci in običajni potrošniki. Povsem nerazumljivo je, denimo, da so terase barčkov zaprte, pred njimi pa se - brez mask in razdalje - zbirajo znanci ob kavi za s seboj. Utopično in krivično bi bilo pričakovati, da jih bodo na to, naj se ne zbirajo pred zaprtim lokalom, opozarjali tam zaposleni in lastniki! Natakarji niso policisti in zdravstveni inšpektorji. V boju za preživetje skušajo ohraniti vsako zvesto stranko. Če že, bi morali okrepiti kontrole za to pooblaščeni. Ne le pred bari, tudi pred avtomati za kavo in še kje. Kar sploh ne bi bilo potrebno, če bi vlada dovolila strežbo pijač na terasah gostiln, kjer bi vsi zares strogo spoštovali vse varnostne in higienske ukrepe in bi bila tako nevarnost za raznašanje okužbe minimalna.
V Evropi in pri nas rase dvom v cepivo AstraZenece, saj je pri njem, v primerjavi z drugimi cepivi, največ prijavljenih primerov neželenih in nevarnih učinkov. Zato ga ni vladnega dekreta, ki bi lahko državljane prisilil v cepljenje z njim.
Skregano z zdravo pametjo je, da se morajo šolarji, dijaki in študenti učiti na daljavo, lahko pa več ur prebijejo v trgovskih centrih, vrtnarijah, tehničnih trgovinah. Ne morejo pa v trgovine z oblačili in čevlji, čeprav so stare hlače, čevlji in majica premajhni in nujno potrebujejo nove. Nerazumno je, da nihče ne more v knjižnico in telovadnico, lahko pa gre v pisarne ponudnikov mobilnih in wi-fi storitev uredit naročnino, kupit mobilni telefon, tablico ... Frizerji in kozmetičarke so zaprti, cvetličarke pa lahko prodajajo šopke cvetja. Življenjsko zavarovanje lahko skleneš, ne moreš pa k pedikerki, čeprav imaš vraščen noht na nogi in razbolela kurja očesa. Nepojmljivo je, da lahko delajo delavci za tekočim trakom drug ob drugem brez varnostne razdalje, ne smejo pa delati inštruktorji avto šol, kjer bi masko nosila tako inštiruktor kot učenec vožnje.
Vsi ti ukrepi so neumni in smešni, saj novi koronavirus ne izbira glede na prostor, spol in starost. Vladni ukrepi pa kažejo na to, kot da bi bila žarišča virusa le gostilniške terase, šole, univerze, trgovine z oblačili in čevlji, avtošole, frizerji, kozmetični in pedikerski saloni, knjižnice, telovadnice, gledališča ... Varna okolja, kamor po prepričanju odločevalcev virus ne zaide, pa so velike proizvodne tovarniške hale, kmetijske trgovine, supermarketi, cvetličarne, pisarne ponudnikov wi-fi storitev in telefonije ... Saj ne, da bi vse to moralo biti zaprto, a gre za nesmisle, ki po nepotrebnem povzročajo stisko, jezo in zlasti zmedo!
Vse hujši bes neti namerno povzročena zmeda pri cepljenju ljudi s cepivi zoper novi koronavirus. Že tretja vladna strategija cepljenja je omogočila privilegije in priviligirance, ki so vneto lahko preskakovali vrste za cepljenje, kar je požegnal tudi zdravstveni minister Poklukar. Četrta strategija sicer privilegije spet omejuje, a sistem je narušil uzakonjeno prednost za stare in starejše, zato je nastala najmanj precepljena in najbolj ranljiva starostna skupina necepljenih med 60. in 65. letom. Ti, hkrati z mnogimi do 70. leta, zdaj najbolj potrebujejo bolnišnično oskrbo zaradi okužbe.
Dodatna zmeda nastaja zaradi domnevno slabše kakovosti cepiva AstraZenece. Tudi evropska komisija za zdravila EMA priznava, da le-to lahko povzroči krvne strdke, je pa takih primerov malo in učinek zaščite glede na število z njim že cepljenih dober. Torej je to cepivo primerno varno. Kar pa ljudi zaradi uradnih prijav strdkov in smrti zaradi njih ne bo uspelo povsem prepričati, da bi mu toliko zaupali, kot zaupajo uporabljanima sodobnima mRNA cepivoma.
Pri nas se pomisleki množijo tudi zato, ker strokovne odločitve sprejemajo odločevalci mimo stroke. Za povrh jih največkrat sporoča vladni uslužbenec Kacin, ki tudi kot koordinator cepljenja vzvišeno pametuje. Če že spregovori kakšen drug strokovnjak, praviloma ni epidemiolog, ampak infektolog, član svetovalnih vladnih skupin. Zadnjo besedo pa ima vedno vlada, ki stroke nikoli v celoti ne upošteva.
Glede uporabe cepiva AstraZenece je veliko zmedo povzročilo spreminjanje priporočil: najprej cepljenje mlajših od 65 let, po vrsti prijavljenih zapletov cepljenje le starejših od 60 let. Pri nas zdaj še velja, naj z njim ne cepijo mladih in ne skupine nad 65. letom. A prav kmalu, ko bo Slovenija v novih količinah cepiva dobila največ prav cepiva AstraZenece, je že odločeno, da bo z njim cepila le še starejše od 60 let, prednostno tiste od 60. do 65. leta. Kacin že žuga: “Nihče ne more in ne bo smel sam izbirati cepiva!” Ob tem odločevalci pozabljajo, da že zdaj prav to cepivo, kljub pomanjkanju vseh cepiv, ponekod ostaja zato, ker iz bojazni pred krvnimi strdki marsikdo, poklican na cepljenje, slednje odkloni, ker zavrača cepivo AstraZenece.
Odločevalci se morajo zavedati, da ima vsakdo pravico svobodno odločati o svojem telesu, cepljenje pa je poseg vanj. Vsakdo lahko cepljenje z dokaj neznanim novim cepivom tudi odkloni, če meni, da bi mu lahko škodilo. Stopnje tveganja in posledic se pri tem, dokaj neznanem pripravku, ne da natančno predvideti. Zato v Evropi in pri nas rase dvom zlasti v cepivo AstraZenece. Pri njem je, v primerjavi z drugimi cepivi, največ prijavljenih primerov neželenih in nevarnih učinkov. Zato ga ni vladnega dekreta, ki bi lahko državljane prisilil v cepljenje z njim. O tem se ima pravico vsakdo sam odločati.