Človek, ki je pustil velik pečat v zlati dobi avtomobilizma

Le pravi poznavalci so vedeli, kdo je pravzaprav Robert Opron. Možakar je imel bogato zgodovino na avtomobilskem parketu, saj se je podpisal pod obliko številnih legendarnih avtomobilov.

Robert Opron se je rodil 22. februarja 1932 v Amiensu v Franciji in je v svoji karieri delal za veliko različnih proizvajalcev. Kot sin francoskega oficirja se je v otroških letih veliko selil po francoskih kolonijah. 1952 se je vrnil v Francijo, kjer je študiral arhitekturo, slikarstvo in kiparstvo.

Njegova ljubezen do letalstva in letenja ga je najprej pripeljala v letalsko industrijo, kjer je skrbel za oblikovanje letalskih kokpitov. A se ni obdržal prav dolgo v tem poslu. Leta 1958 se je, star 26 let, pridružil Simci, vendar so leta 1961 oddelek oblikovanja ukinili in Opron je dobil dveletno odpravnino ter slabo spisano konkurenčno klavzulo, s katero se je že leta 1962 pridružil Citroenu.

Odvihral s sestanka z uglednim oblikovalcem

Pri Simci je najprej zrisal model chambord presidence V8 za francoskega predsednika De Gaulla, leta 1959 koncept Simca fulgur kot vizijo za osemdeseta leta, po njegovi skici pa so kasneje naredili tudi Simco 1100. Leta 1962 je njegova žena v Le Mondu opazila oglas, ki je za pomembno industrijsko skupino iskal izkušenega oblikovalca. Na razgovor je prišel k Flaminiu Bertoniju, očetu spačka in DS-a. Ko je ta pogledal njegove skice, jih je vrgel po tleh in jih prebadal s svojo palico. Opron je pobral svoja dela in zasikal Bertoniju, da njegovo obnašanje ni sprejemljivo, Bertoni pa mu je odgovoril, da se mu vseeno zdi zanimiv človek. Opron je odšel s sestanka in prisegel, da ne bo nikoli delal s takimi ljudmi, tri tedne pozneje je dobil vabilo od Citroena.

Leta 1964 je na mestu glavnega oblikovalca nasledil umrlega Bertonija. Med njegovimi zgodnjimi projekti najdemo prenovo DS-a. Leta 1967 je Citroen razpisal dizajn za novi srednji avto, kjer se je Opronov bureau d'etudes zoperstavil Giugiaru in Italdesignu. Obe ekipi sta pripravili zunanjo obliko za spredaj gnan tri in petvratni avto, ki ga poganja bokserski motor. Leta 1970 je Opronov project G tako postal GS, medtem ko je zavrnjeni Italdesignov dizajn namesto Citroena postal alfasud. Leta 1968 je Citroen odprl nov center v Velizyju, kjer je Opron najprej naredil ami 8, naslednika amija 6, obenem pa je kasneje pustil pečat, ko je vodil ekipo oblikovalcev, ki je narisala obliko Citroena M35, dvovratnega “fastbacka” na osnovi amija 8.

Od Citroena k Renaultu, Fiatu in do Piaggia

Prvi primerek nove Opronove dobe in njegov najbolj reprezentativni avto je bil SM, njegov najljubši pa je bil CX, ki je 1974 postal naslednik DS. Ko je Citroen 1974 propadel in je francoska vlada organizirala pripojitev Peugeotu, je Opron zapustil tovarno. 1975 se je preselil k Renaultu. Najprej se je podpisal pod prenovo Alpine A310 s šestvaljnim motorjem, med drugimi pa najdemo tudi Renault fuego, Renault 9 in 11. Omeniti velja, da je sodeloval tudi z drugimi oblikovalci - z Gadinijem sta zasnovala Renault 25, z Italdesignom pa Renault 21 in 19.

Leta 1985 je Opron zapustil Renault in se preselil v Fiatov Centro Stile. Tam je zasnoval koncept ES30, ki je debitiral v Ženevi 1989. Reč, narejena na Alfi 75 je potem dobila oznako SZ in RZ za kabrio različico, proizvodnjo zanj pa so takrat prevzeli pri Zagatu. Leta 1992, ko je bil star 60 let, je po Fiatovih pravilih moral v pokoj. Od 1991 do 2000 je s svojo oblikovalsko svetovalno firmo sodeloval še pri podjetjih Ligierju Due in Dragonfly, vplival pa je tudi na Piaggio in njihove izdelke te dobe.

---