Hren, naš pomočnik

Hren je v vsaki velikonočni košari. Tam ima simbolni pomen, zato je tudi v velikonočnem zajtrku in kosilu. V košari so tudi potica, velikonočni kruh, pirhi, šunka in druge lokalne posebnosti.

Po splošnem prepričanju se za praznike zredimo zaradi potice in kruha oziroma zaradi ogljikovih hidratov. Prav hren to preprečuje, saj zaradi svojih sestavin deluje na prebavo in presnovo.

Korenina hrena vsebuje poleg obilice vitamina C še vitamine E, B1, B2, B3, B5, B6 in B9 ter karotenoide ali provitamin A. Od mineralov pa največ žvepla, fosforja, kalija, železa, kalcija, fluora in kroma. Pomembne sestavine so tudi asparagin, arginin in glutamin, gorčično olje, sinigrin, lizocin, naravne fitoncide in še mnoge druge učinkovine.

Hren svojimi učinkovinami v procesu prebave pripomore k razgradnji vsega, kar je v košari: šunko in pirhe razgradi na aminokisline, maščobe na maščobne kisline in ogljikove hidrate iz potice in kruha na glukozo. Da bomo upočasnili proces razgradnje, so šunka in pirhi v dodatno pomoč, saj beljakovine spodbujajo izločanje hormonov, ki zavirajo preburno razgradnjo ogljikovih hidratov v glukozo.

Glukozo, ki smo jo tako pridobili, je treba prenesti v procesu presnove v celice. Tu nam spet priskoči na pomoč hren. Ko se prebavljena hrana resorbira v krvni obtok, hormon insulin pomaga pri prenosu glukoze skozi celične membrane. Insulin se tvori in sprošča povsem normalno, če uživamo zmerne količine ogljikovih hidratov ter imamo v prehrani tudi dovolj živil, ki vsebujejo vitamin B3, aminokisline glicin, cistein, glutaminska kislina in mineral krom. V nasprotnem primeru se trebušna slinavka preveč izčrpa in obremeni. Še prej kot trebušna slinavka se okvarijo receptorji insulina na celični membrani in lahko celo odmrejo. Za pravilno delovanje teh celičnih receptorjev je spet nujno potreben krom v sledeh, ki veže insulin na insulinske receptorje v celični membrani. Poleg kroma je velikega pomena tudi železo v krvnem hemoglobinu, ki veže in prenaša kisik v celice. Toda, če ne uživamo surovega hrena in jedi ali omak z njim, se v trenutku poveča vrednost malonilkoencima-A, ki predeluje ogljikove hidrate v maščobo. Še več: zaradi obilne razpoložljivosti maščob se ustavi proces kurjenja maščob. V celičnih organelih, mitohondrijih, se razgrajuje glukoza in pri tem sprošča energija. Mitohondriji so kot majhna elektrarna. Število teh “elektrarn” je mogoče povečati in porabiti presežke energije, če gremo na sprehod. Velikonočne jedi so torej kombinacija pravih sestavin in simbolov.


Preberite še


Najbolj brano