Janša zapustil razpravo o razmerah v Sloveniji

Namesto napovedanega govora premierja Janeza Janše, s katerim naj bi pripomogel k osvetlitvi razmer o stanju medijev v Sloveniji, so bili člani skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije deležni svojevrstnega incidenta. Njegova srž je bil spor o predvajanju premierjevega videa, člani skupine pa so namesto odgovorov na vprašanja dočakali le premierjev izklop iz spletne razprave.

BRUSELJ > Med vodjo skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld in slovenskim premierjem Janezom Janšo, ki naj bi govoril o medijskem stanju in razmerah v Sloveniji, se je vnel spor zaradi predvajanja videa, ki ga predsedujoča namesto ustne premierjeve predstavitve ni dovolila, zato je premier prekinil povezavo. Minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je bil kot govornik v razpravi napovedan za premierjem, se razprave ni niti udeležil.

Tako so brez odgovorov na vprašanja ostali tudi člani omenjene skupine, ki so sicer podprli predsedujočo. Tudi z besedami, da gre za premierja države, ki bo od julija dalje predsedovala Svetu EU. Član skupine iz vrst zelenih Sergey Lagodinsky je, denimo, omenil, da niso v gledališču. Članica skupine iz socialdemokratskih vrst Katarina Barley pa je dejala, da posnetek ne more nadomestiti ustnega prispevka: “Ta posnetek je premier že objavil in nas tudi pozval, da si ga ogledamo. In to je komunistični instrument. Gre za demagoški prikaz samega sebe kot žrtve.”

O STA in RTV...

Interpretacij o tem, ali je šlo za cenzuro, kot je takoj po dogodku tvitnil premier, ali za načela vodenja seje, kot je to izpostavila in t'Veldova, bo najbrž še veliko. Dejstvo pa je, da je pred omenjenim dogodkom razprava potekala v bolj umirjenih tonih s številnimi ostalimi slovenskimi sogovorniki, ki so se udeležili drugega dela razprave na temo svobode medijev in razmer v Sloveniji, ki ga je pripravila skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije.

Prvi del s slovenskimi sogovorniki je bil sicer že v začetku marca, a se ga tedaj slovenski premier ni mogel udeležiti.

Tokrat je razprava zajadrala tudi med zadeve, ki so bolj znane slovenskemu občinstvu. Opisana je bila situacija Slovenske tiskovne agencije in tudi RTV Slovenija. Odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj je izpostavila pomen tiskovne agencije, generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc pa pomembnost zaupanja javnosti v RTV, ki si jo je nadgradila v času epidemije. Da pa je očitno, da takšna RTV ni pogodu najmočnejši stranki. Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je zavzel za kritično in neodvisno novinarstvo v Sloveniji, ki ne bo deležno pritiskov.

... in tudi o tožilcih

Da je 77 odstotkov medijskih portalov na spletu levičarsko usmerjenih, le dva odstotka pa sta provladna in da je vpliv na medije neobstoječ, je s študijo o pluralnosti medijev v Sloveniji dokazoval vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončevič. Odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar je menila, da so glede opažanja medijske svobode v Sloveniji poseganja v medije le vrh ledene gore. Poleg osebnih napadov na novinarje je izpostavila, da tudi na družbenih omrežjih ni več nobenih zadržkov in da so še bolj od moških žaljivim opazkam izpostavljene ženske.

Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov pa je ocenil, da medijska svoboda v Sloveniji še nikoli ni bila tako visoka kot danes. “Še nikoli ni bilo toliko kritik nekega premierja in tudi na njegove partnerje v koaliciji.”

Pred skupino je težave z imenovanjem evropskih tožilcev v Sloveniji orisala še vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

---