Bi veljalo z AstraZeneco cepiti tudi starejše od 65 let?

Slovenija v tretji val epidemije vstopa z nizko precepljenostjo prebivalstva v rizični starostni skupni od 65 do 75 let. Bi bilo smiselno to populacijo zaščititi s cepivom AstraZenece, ki je zdaj namenjeno le cepljenju prebivalstva do 65 let? Posvetovalna skupina za cepljenje se bo danes verjetno pogovarjala tudi o tem.

Posvetovalna skupina za cepljenje  pri ministrstvu za zdravje bo 
predvidoma odločala  tudi o tem, ali cepivo AstraZeneca uporabiti 
tudi za starejše od 65 let.   Foto: Andreja Sersen Dobaj/STA
Posvetovalna skupina za cepljenje pri ministrstvu za zdravje bo predvidoma odločala tudi o tem, ali cepivo AstraZeneca uporabiti tudi za starejše od 65 let.  Foto: Andreja Sersen Dobaj/STA

LJUBLJANA > Po večini Slovenije s cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna ta teden še vedno cepijo starejše od 75 let. AstraZeneca ostaja namenjena kroničnim bolnikom vseh starosti in osebam, starim do 65 let, saj farmacevtsko podjetje AstraZeneca še ni zagotovilo dovolj podatkov o učinkovitosti cepiva pri starejših. Ljudje, stari med 65 in 75 let, so tako na začetku tretjega vala ostali na suhem; so najmanj precepljena in zelo ogrožena skupina.

Bo Slovenija zvišala starostno mejo?

Medtem ko je bilo do sredine marca z enim ali dvema odmerkoma cepljenih 40 odstotkov ljudi, starih od 75 do 80 let, in približno 14 odstotkov ljudi, starih od 60 do 65 let, je bilo v starostni skupini od 65 do 70 cepljenih manj kot pet odstotkov, v skupini od 70 do 75 pa manj kot osem odstotkov starostnikov. Te podatke objavlja NIJZ.

Sputnik ne bi rešil težav

Glede cepiva Sputnik Slovenija čaka na odobritev Evropske agencije za zdravila (Ema). Če bi se preverjanja cepiva lotila z lastnimi regulatornimi organi, bi to trajalo bistveno dlje, je včeraj v parlamentu pojasnil premier Janez Janša. So pa tudi s tem cepivom enake težave kot z vsemi ostalimi: je težko dobavljivo, saj trenutno ni dovolj proizvodnih zmogljivosti zanj. Težava s cepivi je po Janševih pričakovanjih vezana na prvo polovico tega leta. V drugi polovici naj bi bilo v Evropski uniji registriranih 16 vrst cepiv. Takrat naj ne bi bilo več problemov niti z dobavo niti s proizvodnimi kapacitetami.

AstraZenaca je včeraj objavila izjavo o novi klinični študiji, v katero je bilo vključenih 20 odstotkov starejših od 65 let. Trdijo, da je njihovo cepivo 79-odstotno učinkovito. Že pred tem so se nekatere države odločile, da bodo z AstraZeneco cepile tudi starejše od 65 let. Med njimi so Avstrija, Nemčija, Švedska in Francija.

Bi se za ta korak lahko odločila tudi Slovenija? Borut Štrukelj z ljubljanske Fakultete za farmacijo je včeraj napovedal, da se bomo verjetno tudi pri nas odločili za cepljenje starejših od 65 let z AstraZeneco. Z NIJZ nam odgovora, ali in kdaj se bo to zgodilo, še niso mogli dati, so pa povedali, da se bo predvidoma danes sesala posvetovalna skupina za cepljenje in “najverjetneje obravnavali tudi to temo”.

Kam se prijaviš, če nimaš zdravnika

Kdor nima izbranega osebnega zdravnika, naj se za cepljenje prijavi neposredno v regijskem cepilnem centru, svetuje minister za zdravje Janez Poklukar.

En primer krvnega strdka na milijon cepljenj

V Franciji, denimo, so se po začasni zaustavitvi cepljenja s tem cepivom zaradi sumov, da povzroča krvne strdke, odločili, da bodo z AstraZeneco cepili samo starejše od 55 let. Verjetnost pojava krvnih strdkov je namreč večja pri mlajših od 55 let, predvsem pri ženskah.

Cepivo AstraZenece je varno in učinkovito, priporočilo Evropske agencije za zdravila (Ema) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa pravilna in pričakovana, sicer strahove pred cepljenjem s tem cepivom zavrača Borut Štrukelj. Motnje strjevanja krvi so po cepljenju z AstraZeneco izjemno redke; šlo naj bi za manj kot en primer na milijon cepljenj. “Pri oralni kontracepciji, ki jo uporablja veliko žensk, je verjetnost pojava strdka 1000 na milijon,” primerja Štrukelj.

V Sloveniji primera, ko bi po cepljenju z AstraZeneco prišlo do nastanka krvnega strdka v možganih, še ni bilo. Štrukelj svetuje, naj posameznik pokliče zdravnika, če pričakovani neželeni učinki ne izzvenijo še tri dni po cepljenju, če hud glavobol vztraja teden dni, ima zamegljen vid ali otežen govor.

Glede dvomov v etičnost nekaterih cepiv, kot je cepivo AstraZenece, pa je Štrukelj pojasnil, da je razvoj cepiva temeljil na celici, ki je bila pred desetletji izolirana iz spontano splavljenega zarodka in je bila nato neštetokrat prenesena v laboratorijih. Zatrdil je, da cepivo ne vsebuje celic nerojenih otrok. Opozoril je, da so bila na podlagi takšnih celic narejena tudi vsa biološka zdravila.


Komentar novinarja

Vesna Humar

Kaj sploh še lahko izberemo?

Ravnati odgovorno postaja v epidemiji koronavirusne bolezni vse bolj težka naloga. Maske, fizični odmik in umivanje rok smo po letu dni nekako osvojili. A smo se ob tem kruto soočili tudi z večno resnico: vsaka stvar ima stranske učinke. Epidemija, in od tod izvira velik del naše tesnobe, nam oži polja svobode in izbire. In vse bolj se zdi, da odločitev o odgovornem ravnanju nikakor ni več naša. Kaj lahko prebivalec planeta Zemlja v letu 2021 sploh izbere? Ne more izbrati življenjskega sloga....

Preberi več

Najbolj brano