Mikrominerali in čiščenje telesa

Mislim, da se že vsi veselimo bližajočih pomladnih dnevov. Jaz že po stari navadi preurejam vse kotičke z rožami, pravijo, da imam že zmešnjavo preseljevanja. Brez tega ne morem, kajti čistka mora biti od zunaj in od znotraj. Včasih tudi rečem, da spomladanske utrujenosti sploh ne more biti, če telo dela normalno. Za ta izraz sem prvič izvedela šele, ko sem prvič prišla v Ljubljano, saj bi nas tata samo grdo pogledal, če bi jamrali, da ne moremo delati.

Pisala sem že, da se naše celice že sto tisoč let niso spremenile z vidika delovanja in snovi, ki jih za svojo rast, obnavljanje in delo potrebujejo. Celice tako rekoč nenehno potrebujejo 45 življenjsko odločilnih bioloških snovi, ki jih telo ne more samo narediti, da lahko normalno delujejo možgani, da imamo hipne prebliske in torej hitre prenose živčnih impulzov, trden spomin, psihično doživljanje in čustvovanje, od sreče in veselja do stresnih trenutkov, ki zahtevajo trezne misli in odločanje. In ne nazadnje za tvorbo hormonov in encimov, ki sodelujejo v procesu prebave in presnove.

Te nujne snovi so: enajst vitaminov, šest makromineralov, 14 mikromineralov, osem aminokislin, za otroke še ena več, ter dve maščobni kislini. To velja za vse, ne glede na spol, raso, starost in način prehranjevanja. Makrominerali so: natrij, kalij, klor, kalcij, magnezij in fosfor. Mikrominerali, ki jih potrebujemo v sledeh, pa so: železo, cink, krom, baker, mangan, selen, silicij, jod, kobalt, molibden, arzen, nikelj, fluor in bor.

Takoj povejmo, da telo ne more narediti niti enega samega minerala, zato brez vnosa prav vseh mineralov življenja ne more biti. Najbolj dosegljiv vir vseh mineralov je - seneno mleko. Zelo dober vir mineralov so tudi vse vrste mesa, zlasti mikromineralov. Minerali, ki jih pridobimo s hrano, v telesu nastopajo predvsem v obliki razstopljenih soli posameznih elementov. V procesu presnove potem disocirajo, razpadejo na pozitivne in negativne ione, ki v nadaljevanju vstopajo v prav vse biološke procese.

Nevarne težke kovine

V sodobnem svetu vse pogosteje govorimo o težkih kovinah, ki zastrupljajo okolje in tudi rastline, živali in ljudi. Po določilih Svetovne zdravstvene organizacije so strupene težke kovine kadmij, svinec, živo srebro in arzen. Vse te so že naravno navzoče v zemlji, a kot posledica človekove gospodarske dejavnosti lahko postanejo koncentrirane in prehajajo z dihanjem in drugimi oblikami vnosa v žive organizme in jih zastrupljajo. Nekateri med strupene snovi štejejo tudi elemente in njihove soli, ki jih uvrščamo med minerale, nujne za telo. Res je, v sledovih jih nujno potrebujemo, v velikih koncentracijah pa so toksični.

Težke kovine se nalagajo v kosteh, tkivih, možganskih in živčnih celicah. Tu imajo prednost makro in mikrominerali, ki jih uživamo s hrano. Toda ob pomanjkanju teh “dobrih mineralov” namesto njih v kemične procese stopijo težke kovine. Resnici na ljubo, v tekmovanju z mineralnimi solmi, ki so za telo nujne, težke kovine izgubijo, saj se težje vežejo oziroma težje vstopajo v kemične reakcije. A se tudi težko izločijo iz telesa. Živo srebro in aluminij se kopičita v možganih in živčevju in povzročata Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen in druge degenerativne bolezni. Svinec in kadmij pa zastrupljata ledvice in jetra ... Strupi motijo in onemogočajo presnovo.

Kako razstrupljamo organizem?

Poleg omenjenega tekmovanja za vezavo na določene snovi v celicah, se dobre mineralne soli tudi kemično povežejo s težkimi kovinami in jih nevtralizirajo ali jim preprečujejo kopičenje. Pa še en vidik je: dobri minerali sodelujejo pri nastajanju encimov za razstrupljanje, ki potem odstranijo težke kovine, ali pa iz njih nastanejo antioksidativni encimi, ki potem varujejo celice pred prostimi radikali iz omenjenih težkih kovin.

Če razumemo omenjeni mehanizem tekmovanja, potem vemo, zakaj je pomembno uživati zdravo hrano, bogato z naravnimi minerali oziroma solmi, ki jih vsebujejo, in sicer s selenom, cinkom, manganom, silicijem, magnezijem ... Selen na primer veže strupene arzen, svinec, kadmij, živo srebro in aluminij. Cink preprečuje, da bi se živo srebro naložilo v celice. Magnezij in kalcij preprečujeta aluminij, kalcij zmanjša učinek strupenega kadmija. Silicij nevtralizira strupen aluminij in ga izloča iz telesa.

Kaj torej uživati za razstrupljanje težkih kovin? Prvo, kar je pomembno, je, da uživamo čim bolj naravno in nepredelano hrano. Velik pomen imata sadje in zelenjava, biološko pridelana, ali divja, zrasla na prostem, na primer regrat, ki ga je zdaj veliko, potem radič, rukola, drobnjak, čemaž, kopriva, pa jabolka, hruške in slive.

Močan razstrupljevalni učinek imajo vse križnice. Tu bi omenila zelje, repo, hren ... Razstrupljajo tudi šparglji, artičoke, kardij ter vse čebulnice: čebula, česen, por, drobnjak in čemaž. V pomoč so tudi proso, ajda, oves, pira, rž, riž, fižol in čičerika.

Najboljši vir vseh mineralov je seneno mleko

Najboljši vir vseh mineralov je mleko živine, ki se pase in v zimskem obdobju uživa seno. Enako velja za mlečne izdelke iz takega mleka, od masla, skute, jogurtov, smetane do sirotke in sirov. Minerale zelo lahko pridobimo tudi z mesom vseh vrst, zlasti še mikrominerale. Enako velja tudi za jajca. Veliko mineralov vsebujejo še ribe, morski sadeži in školjke.

Tudi za razstrupljanje je poskrbela narava. Kot vedno tudi tu velja, ne komplicirajmo in ne štejmo, marveč uživajmo vse naravno in čim bolj raznovrstno. Najprej si pojdimo nabrat, kar je že zraslo: regrat, radič, koprive, šparglje in na vrh dajmo kar nekaj jajčnih kolutkov. V možnarju pa strimo česen, orehe ali lešnike, dodamo malo skute, oljčnega olja in debele žile radiča. Mimogrede pa pojejmo jabolko.

---