Suhorica: vodooskrba Istre in zaledja je državnega pomena

Vlada je na včerajšnji seji dala pitni vodi za Istro in zaledje državni pomen in jo uvršča med prioritetne naloge državne infrastrukture. To je zelena luč za pripravo državnega prostorskega načrta za zajezitev Suhorice in mogoče tudi Padeža. V Istri so s tem zadovoljni, v civilni iniciativi pa ne.

ISTRA, KRAS > “Vlada je ugotovila, da je zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ki so pomembna za razvoj Slovenije, projekt Ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo prostorska ureditev državnega pomena,” so zapisali v sporočilu za javnost po včerajšnji seji vlade. In še, da ga “zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture”.

Pri tem se sklicujejo, da je tudi operativni program oskrbe z vodo iz julija 2006 med ukrepe na državni ravni uvrstil sanacijo nezadostnih virov v slovenski Istri, prav tako problematiko oskrbe Istre kot prioritetni projekt izpostavlja veljavni operativni program.

Voda za vse tri vodovode

Glede na odločnost ministrstva za okolje in prostor, ki je dolgoletne pogovore o vodnem viru lani presekalo z odločitvijo, da nadaljuje s projektom Padež oziroma Suhorica, je bila takšna odločitev pričakovana. Tako se je “Republika Slovenija odločila, da pristopi k rešitvi z novim strateškim regionalnim vodnim virom”. Ta naj bi zagotavljal dolgoročno oskrbo z vodo za Istro in tudi za kraško zaledje, Suhorica pa naj bi napajala Rižanski vodovod in bila hkrati rezerva za Kraški vodovod, ilirskobistriški vodovod in po potrebi tudi za občino Pivko.

Bržan pozdravil novico

Odločitev vlade je včeraj pozno popoldne na kratko komentiral koprski župan Aleš Bržan. Dejal je, da je “glede na potrebe Istre po vodi to odlična novica”. In še, da je odločitev, da se s tem projektom zagotavlja rezervni vir tudi za druge vodovode, pravilna, čeprav je vir primarno namenjen Istri.

Civilna iniciativa je odločno proti

Povsem drugačno mnenje pa imajo v civilni iniciativi Ohranimo Brkine, kjer se sprašujejo, zakaj kljub številnim negativnim mnenjem ministrstvo za okolje in prostor rine naprej s projektom Suhorice. “Menimo, da samo zaradi denarja in okoriščanja posameznikov oziroma dela regije, ne pa zaradi dejanske rešitve vodooskrbe cele regije,” v imenu iniciative pravi Mario Benkoč. In dodaja: “Obsojamo agresivno vedenje ministrstva, nevključevanje javnosti oziroma vseh deležnikov in neupoštevanje dejstev, ki očitno kažejo na absurdnost tega projekta. Upamo, da vendarle kdo na ministrstvu, v vladi ali pa v državnem zboru spregleda to zablodo in ukrepa v dobro nas vseh.” V iniciativi bodo nadaljevali s prizadevanji, da se uresniči po njihovem mnenju boljša rešitev za regijo in državo, to je povezovanje obstoječih vodovodov.

Zajeli bi vso vodo iz potoka Suhorica

Izhodišča projekta Ureditve oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo predvidevajo zbiranje pitne vode iz Suhorice. Na potoku bi postavili velik jez, z njim pa zajeli vso vodo iz potoka, s čimer naj bi zagotovili 11,7 milijona kubičnih metrov vode. Če bi dodatno manjše zajetje postavili še na potoku Padež, pa bi zagotovili skupno 13,2 milijona kubičnih metrov vode. S tem naj bi zadostili celotnim potrebam vseh treh vodovodov (Rižanskega, Kraškega in ilirskobistriškega) v prihodnjih vsaj 50 letih.

Iz akumulacijskega jezera naj bi bila voda speljana do čistilne naprave za mehansko prečiščevanje, ki bo v bližini, nato pa po transportnem vodovodu do Rodika. Tam naj bi se navezala na vse tri vodovodne sisteme.

Ni informacij o upravljanju in cenah

Takšni ureditvi nasprotujejo tudi kraško-brkinske občine in njihovi občinski sveti, ki so o tem sprejeli tudi sklepe. Zavzemajo se, da bi vodooskrbo uredili s povezavo vseh treh vodovodov (mogoče celo štirih, vključno z Malni), ki bi drug drugemu zagotavljali rezerve. S tem bi prihranili denar, pa tudi velik poseg v okolje, ki bi ga prineslo akumulacijsko jezero, po površini primerljivo z Bohinjskim.

Nazadnje so o tem govorili pred nekaj tedni v Sežani, kjer so izpostavili še, da odločitev države za Suhorico nič ne omenja, kdo bo lastnik in upravljalec akumulacije in cevovodov, koliko bo stalo vzdrževanje in kako bo to vplivalo na ceno vode.

Pomisleke pa imajo tudi naravovarstveniki in Park Škocjanske jame, saj bi zajezitev vplivala na naravni pretok Reke, to pa utegne ogroziti status Unesca, ki ga imajo Škocjanske jame kot edinstvena naravna dediščina.

---