Ob rekah in jezerih tudi podjetja, ki uporabljajo nevarne snovi

Za okoljevarstvenike sporne spremembe zakona o vodah so danes dobile zeleno luč parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Če bo spremembam pritrdil še DZ, bo na vodovarstvenih območjih dovoljeno graditi objekte in naprave, ki pri obratovanju uporabljajo nevarne snovi.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak Foto: STA
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak Foto: STA

LJUBLJANA > Prvotni cilj sprememb zakona o vodah je bil, da bi z njimi omogočili gradnjo objektov javne rabe v priobalnem pasu. Hkrati so v novelo želeli napisati, da se lahko za vzdrževanje in urejanje vodotokov porablja tudi denar iz sklada za vode, je pojasnil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Pobuda za objekte z nevarnimi snovmi je prišla naknadno

“Velikokrat se je pojavila pobuda iz lokalnega okolja, da so želeli ob jezeru ali reki narediti čolnarno ali kak drug objekt v javni rabi, tudi objekt za postrežbo gostov, glede na veljavni zakon pa je bilo to nemogoče,” je težave, ki jih želi vlada zdaj odpraviti, opisal minister. S spremembo zakona bo to mogoče: “Ta poseg omogoča občinam razvojne projekte. Velikokrat je interes, da se ob vodotokih naredijo kolesarske in pešpoti z raznimi spremljajočimi objekti.”

Andrej Vizjak

minister za okolje in prostor

“Želimo, da se a priori prepoved spremeni v možnost izjem, ki se bodo presojale od primera do primera.”

Predlog s tema dvema ključnima rešitvama je šel v 14-dnevno javno obravnavo in nato v medresorsko usklajevanje, kjer pa je ministrstvo za gospodarstvo predlagalo, da naj bo na vodovarstvenih območjih možno graditi tudi proizvodne objekte in naprave, ki uporabljajo nevarne snovi in za katere je potrebno okoljevarstveno soglasje. Predlog gospodarskega ministrstva se jim je zdel smiseln, je povedal Vizjak. V noveli so določili, da bi bilo takšne objekte in naprave na okoljevarstvenih območjih mogoče graditi pod dvema pogojema: “Prvi pogoj je, da to opredeli uredba o vodovarstvenih območjih, drugi pa, da to ne škodi zdravju ljudi.”

Pri pitni vodi je treba potegniti črto

Okoljevarstvene organizacije iz Zagorja ob Savi in Anhovega problematizirajo kratko javno obravnavo in skrajšani postopek sprejemanja zakona. Zakon uvaja pomembne spremembe, zaradi česar bi morali imeti javnost in stroka več časa za sodelovanje pri pripravi rešitev. Te, ki jih je pripravila vlada, včeraj pa potrdil odbor za okolje, po mnenju okoljevarstvenikov niso dobre in bi jih morali poslanci zavrniti. “Menimo, da bi vsak zdrav, razumen človek, potegnil rdečo črto pri pitni vodi,” je dejal Miha Stegel iz CI Danes, ki se v Anhovem bori za neoporečni vir pitne vode. Če se nevarne snovi nahajajo na vodovarstvenem območju, vedno obstaja možnost nesreče in onesnaženja, je prepričan.

Okoljevarstveniki imajo pomisleke tudi o tem, da naj bo v priobalnem pasu dovoljena gradnja objektov javne rabe po gradbenem zakonu. Gradbeni zakon namreč določa obsežen seznam objektov v javni rabi, ki imajo lahko negativen vpliv na stanje voda. Med temi so tudi poslovni objekti, parkirišča, stavbe za promet.

Premalo slišana stroka

Argumenti okoljevarstvenih organizacij proti gradnji objektov, ki uporabljajo nevarne snovi, so po mnenju ministra Vizjaka za lase privlečeni, varuhi okolja pa so po njegovem “kvazi varuhi”. Kot pravi, imamo več nivojev vodovarstvenih območij, mnoge proizvodne dejavnosti, ki uporabljajo nevarne snovi, pa so neproblematične. Opozoril je, da so na vodovarstvenih območjih dovoljene vse storitvene dejavnosti, od bencinskih servisov in avtopralnic do kemičnih čistilnic in odpadov za avtomobile, pa to nikogar ne skrbi.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levica in SAB noveli zakona nasprotujejo. “Morali bi prisluhniti tudi stroki, nevladnikom in ravno tega pri obravnavi zakona o vodi ni bilo,” je opozoril Dejan Židan (SD). Tudi drugi bi si želeli slišati več strokovnih mnenj o predlaganih rešitvah, vendar pa jim s predlogom, naj DZ opravi javno razpravo o zakonu, ni uspelo. Če bo zakon ostal takšen, kot ga je pripravila vlada, bi lahko vodil v uničevanje ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja, posegi v ta pas pa bi lahko poslabšali kakovost vode in povzročili nepopravljivo škodo na okolju in zdravju ljudi, opozarjajo v omenjenih štirih strankah.


Najbolj brano