Boris Kopilović: “Na področju dela od doma nismo zgled”
Slovenija
10. 03. 2021, 06.00
, posodobljeno: 12. 03. 2021, 11.01
“Bili so presenečeni, prestrašeni in nejevoljni,” se epidemiolog Boris Kopilović, vodja koprske enote NIJZ, spominja pogovorov s prvimi potrjeno okuženimi z novim koronavirusom pri nas marca lani. Kasneje je bilo strahu pred virusom vse manj in vse več podcenjevanja epidemije, opaža. Slabo epidemiološko sliko obalno-kraške regije povezuje z manjšo prekuženostjo prebivalstva in s hitrim širjenjem angleške različice virusa.
Epidemiolog Boris Kopilović Foto: Tomaž Primožič/FPA
Kako se je z začetkom epidemije spremenilo vaše poklicno življenje?
“Sprememba je velika. Zadnje leto veliko več časa posvečam okužbam z virusom SARS-CoV-2 in manj ostalim nalezljivim boleznim.”
“Ljudje so epidemijo oziroma virus res podcenjevali, nekateri ga še vedno.”
Strahu pred virusom je zdaj manj
Se še spominjate, kako so vaš klic sprejeli ljudje, ki so bili lani med prvimi okuženimi in so bili takrat zelo izpostavljeni in stigmatizirani?
“Seveda se spomnim. Bili so presenečeni, prestrašeni in nejevoljni.”
“Po mnenju epidemiologov sta pretirana ukrepa tako imenovana policijska ura in ukrep prepovedi gibanja - prehajanja med občinami in regijami.”
Kako se je nato odnos do okužbe in dojemanje bolezni med ljudmi skozi mesece spreminjal?
“Mislim, da so bili ljudje najbolj prestrašeni na začetku. Opažam pa, da dlje kot je virus prisoten, manj je strahu.”
“Pandemija me je pravzaprav presenetila, saj je v taki obliki nismo imeli približno 100 let.”
Ste imeli občutek, da so ljudje, tudi na podlagi izkušenj prvega vala, epidemijo podcenjevali, zaradi česar se nam je potem zgodil tako intenziven drugi val?
“S tem se strinjam. Ljudje so epidemijo oziroma virus res podcenjevali, nekateri ga še vedno.”
“Sledenje stikom je pomemben ukrep in je najbolj relevanten v fazi, ko virus ne kroži intenzivno v populaciji in je možno vsak vir okužbe identificirati.”
Kako velika težava je bilo z vidika širjenja okužb ne dovolj dosledno spoštovanje ukrepov glede izolacije oziroma karantene?
“Ti ukrepi so za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 zelo pomembni, zato je bila in še vedno ostaja to precejšna težava.”
“Z vidika preprečevanja širjenja okužbe bi bilo smiselno še bolj poudariti pomen dela od doma. Na tem področju nismo zgled.”
Kako pa si razlagate, da je tako majhno število oseb - glede na število okuženih - zaprosilo oziroma še zaprosi za izdajo potrdila o karanteni na domu zaradi visoko tveganega stika z okuženo osebo?
“Razlage nimam. Mogoče se premalo oseb odloči za karanteno na domu, ker zadeve ne vzamejo dovolj resno. Mogoče si nekateri uredijo odsotnost na drugi način, predvsem delo na domu.”
Kako pomembno bi bilo, tudi v luči širjenja novih različic, ponovno vzpostaviti epidemiološko slednje?
“Sledenje stikov trenutno poteka tako, da epidemiološka služba NIJZ vzpostavlja kontakte z vsako osebo s potrjeno okužbo preko telefona in izvaja epidemiološko anketiranje. Oseba s potrjeno okužbo prejme tudi navodila, da sama obvesti vse osebe, s katerimi je bila v stiku, in jim posreduje navodila za osebe, ki so bile izpostavljene okužbi z novim koronavirusom. Skladno s spremenjenim protokolom pa epidemiološka služba ne išče visoko rizičnih tesnih stikov. Ne glede na to epidemiološka služba nadaljuje s svojim delom in še naprej zagotavlja tudi vse ključne epidemiološke podatke, ki predstavlja eno od podlag za odločitve in sprejemanje ukrepov.
Sledenje stikom je pomemben ukrep (poleg ostalih) in je najbolj relevanten v fazi, ko virus ne kroži intenzivno v populaciji in je možno vsak vir okužbe identificirati. Sloni na zaupanju ljudi.
S sledenjem stikom na način, da epidemiološka služba direktno kontaktira visoko rizični tesni kontakt, bomo nadaljevali takoj, ko bo epidemija prešla v fazo, v kateri bo tako sledenje stikom relevantno s strokovnega vidika in izvedljivo z vidika kadrovskih kapacitet.”
Je tako hiter pojav novih različic virusa pri nas za vas nekoliko presenetljiv?
“Upal sem, da se bodo pojavile kasneje. Nisem pa pričakoval, da se jim bomo izognili.”
Zakaj je obalno-kraški regiji uspelo tako dolgo časa obdržati status ene izmed epidemiološko najboljših regij? In kaj se je zalomilo, da je trenutno najslabša?
“Na to vprašanje nimam jasnega odgovora. Najverjetneje pa je razlog, da je bila do sedaj v naši regiji prekuženost manjša. Imamo pa tudi angleški sev, ki se hitro širi.”
Policijska ura in prepoved gibanja pretirana ukrepa
Kateri vladni ukrepi so bili z epidemiološkega vidika pretirani oziroma niso prinesli pričakovanih učinkov, kateri pa bi bili morda potrebni, pa jih ni bilo, ali pa niso bili pravočasni?
“Po mnenju epidemiologov sta pretirana ukrepa tako imenovana policijska ura in ukrep prepovedi gibanja - prehajanja med občinami in regijami. Menim, da so bili drugače pri nas sprejeti ukrepi pravočasni. Po mojem ni bilo ukrepov, ki bi jih morali sprejeti, pa jih nismo. Z vidika preprečevanja širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 pa bi bilo smiselno še bolj poudariti pomen dela od doma. Na tem področju nismo zgled.”
Zaostrovanje na meji ne bo dovolj učinkovito
Ali ponovna zaostritev režima na mejah prihaja nekoliko prepozno oziroma je še vedno premalo stroga? Negativen test ob vstopu namreč ni zagotovilo, da oseba že čez nekaj dni ne bo zbolela.
“Moje mnenje je, da zaostritev režima prehajanja na mejah ne bo učinkovita v zadostni meri. Če bi želeli res zaustaviti virus na mejah, bi morali ukrepati tako, kot so v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Kitajskem, tega pa pri nas ni možno uveljaviti. Brez popolnega zaprtja mej se novih sevov ne da popolnoma ustaviti. Lahko pa upočasnimo vnos v državo.”
Kaj vas je v zvezi z novim koronavirusom kot epidemiologa najbolj presenetilo?
“Pandemija me je pravzaprav presenetila, saj je v taki obliki nismo imeli približno 100 let. Tega res nisem pričakoval. Če bi me pred letom in pol nekdo vprašal, bi rekel, da je možnost, da pride do takšne pandemije, zelo, zelo majhna.”
Koliko časa se bomo še borili z njo?
“Z epidemijo se bomo borili, dokler ne bomo imeli zadostnega števila cepljenih prebivalcev z ustreznimi cepivi. To bo lahko trajalo v najboljšem primeru še kar nekaj mesecev. Potrebno se je tudi zavedati, da vseh sevov virusa SARS-CoV-2 ne bomo mogli izkoreniniti in da bo na svetu še naprej ostal prisoten.”