So na ministrstvu spregledali nasilje in ogroženost?

Odgovor notranjega ministrstva ženski iz ene izmed afriških držav, ki so ji zavrnili prošnjo za azil, je v slovenski javnosti zbudil nemalo ogorčenja. V svoji matični državi so jo pred očmi hčerk posilili policisti. V duhu včerajšnjega praznika žensk pa v Inštitutu 8. marec poudarjajo: “Spolno nasilje ne izbira nacionalnosti. Dokler ne bodo zaščitene najbolj ranljive žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja, ne bo zaščitena nobena.”

LJUBLJANA > “Posilstvo, ki ga je bila deležna prosilka, je sicer vsega obsojanja vredno dejanje, vendar kot tako ne predstavlja nehumanega ali ponižujočega ravnanja,” so med drugim zapisali na notranjem ministrstvu v obrazložitvi na zavrnjeno prošnjo za azil ženske, ki je bila v domovini posiljena pred očmi mladoletnih hčerk.

Spolno nasilje kot politično preganjanje

Prosilka za azil je bila v domovini žrtev spolnega nasilja zaradi politične aktivnosti svojega moža. Za azil je skupaj s hčerkama zaprosila, ker je bila na svojem domu brutalno napadena s strani milice nasprotne politične strani. “Spolno nasilje je bilo uporabljeno kot sredstvo političnega preganjanja, pred katerim kasneje v svoji matični državi s hčerami ni mogla najti zavetja,” obrazloži Nika Kovač, predsednica Inštituta 8. marec. “Naše ministrstvo je njeno prošnjo za azil vzelo iz konteksta in njeno zavrnitev obrazložilo z dejstvom, da posilstvo ne predstavlja 'nehumanega in ponižujočega ravnanja', politično ozadje nasilja in predvsem resno ogroženost v primeru vrnitve prosilke v matično državo pa so zanemarili,” še meni.

Mama in hčerki so v Sloveniji od sredine leta 2018, tu imajo prijatelje in skupnost, ki jih podpira in jim pomaga. Kot razmišlja Kovačeva, zavrnitev prošnje za azil in posledična deportacija tako ne bi pomenila le vrnitve v za mamo in hčeri nevarno okolje, temveč tudi ponovno trganje otrok iz njunega vsakdana. “Spolno nasilje ne izbira po nacionalnosti ali pravnem statusu. Dokler ne bodo zaščitene najbolj ranljive žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja, ne bo zaščitena nobena,” odločno poudari.

Resna škoda še ni razlog za mednarodno zaščito?

“Pojasnjujemo, da je bila odločba izdana na 31 straneh, od tega je 18 strani obrazložitve. Ministrstvo se je v postopku podrobno in izčrpno opredelilo do vseh okoliščin primera v skladu z veljavno zakonodajo, v okvirih standardov, ki veljajo na področju mednarodne zaščite, in ob upoštevanju relevantne sodne prakse,” pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. “Prosilkam so bile v postopku zagotovljene vse pravice in jamstva, ki jih v postopku imajo, glede na njihov položaj pa se je postopek vodil ob upoštevanju njihovih osebnih okoliščin,” dodajajo in zavračajo obtožbe o nestrokovnem vodenju postopka. Obžalujejo, da je konkretna zadeva, ki je za prosilke nedvomno travmatična, predmet javne razprave in hkrati popolnoma izvzeta iz konteksta.

Tako v primeru statusa begunca kot v primeru subsidiarne zaščite presojajo, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo izpostavljen preganjanju zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini ali tveganju resne škode. “Morebitna dejanja preganjanja ali resne škode, ki jim je bil prosilec izpostavljen v preteklosti, sama po sebi še ne utemeljujejo priznanja mednarodne zaščite,” so sklenili.

“Seznanjeni smo, da je v medije prišla odločba v tem konkretnem primeru, kar je izredno zaskrbljujoče, saj vsebuje ogromno osebnih podatkov in nas skrbi, da bo zaradi tega družina izpostavljena sekundarni viktimizaciji,” pa pravi Niki Zen, vodja pisarne Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, kjer kot aktualni zagovorniki družine ravnanja ministrstva ne komentirajo.

---