Bo varstvo pitne vode manj strogo?

V civilni pobudi Danes! ter društvih Eko Anhovo in Eko krog so včeraj opozorili na spornost sprememb zakona o vodah, ki naj bi ga poslanci obravnavali po skrajšanem postopku in naj bi ogrozil varovanje čistosti pitne vode. Opozorila izhajajo iz ureditve preskrbe s pitno vodo Deskel in Anhovega, ki je pod žarometi od lanskega julija.

ANHOVO > Tri organizacije so včeraj pripravile tiskovno konferenco, hkrati pa poslancem poslale poziv, naj ne spreminjajo zakonodaje na način, “ki bi zaradi parcialnih ekonomskih koristi naše vodne vire, vključno s pitno vodo, izpostavil posegom z negativnim vplivom na naravo, okolje in zdravje ljudi”. Tako so zapisale na začetek poziva. In če strnemo ter poenostavimo, izpostavljajo dve najbolj sporni določbi spremenjenega predpisa.

Legalizirali naj bi črpanje vode iz Soče pod tovarno za oskrbo

Po novem naj bi bila na vodovarstvenih območjih izjemoma dovoljena tudi proizvodnja, v kateri so lahko vključene nevarne snovi in za katero je potrebno okoljevarstveno soglasje. V pobudi Danes! ter Eko Anhovem in Eko krogu menijo, da takih sprememb po skrajšanem postopku niti ne bi smeli sprejemati, pri čemer naj bi danes o njih že razpravljal odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Levica bi črtala sporno določbo

Odzvali so se v stranki Levica, v kateri ocenjujejo, da gre v primeru predlagane spremembe drugega odstavka 69. člena zakona o vodah za nedopusten posega v ureditev varovanja vodnih virov. “Z določbo, ki ni bila predmet javne obravnave in se je v zakonu znašla naknadno, omogoča pristojnemu ministru izjemo od zakonske prepovedi proizvodnih naprav in postavljanja odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih,” so zapisali. Ker bi to bistveno poslabšalo varovanje voda v državi, v primeru nesreč pa je lahko ogrožena tudi ustavno varovana pravica do pitne vode, v Levici z amandmajem predlagajo črtanje sporne določbe. Računajo na podporo vladajoče koalicije.

Še bolj kot postopek pa se jim zdi sporna predlagana vsebina, ki naj bi v primeru Anhovega omogočila legalizacijo sporne prakse pri oskrbi s pitno vodo. Za oskrbo več kot 1000 prebivalcev občine Kanal se je v vodarni Močila brez ustreznega vodnega dovoljenja uporabljalo vodni vir v neposredni bližini parcelne meje industrijskega območja cementarne z napravo za sosežig - črpališče tehnološke vode. Če bodo predlagane spremembe zakona o vodah sprejete, se bo stanje lahko legaliziralo in v ničemer prispevalo k boljši kakovosti pitne vode.” Hkrati naj bi se odprle možnosti, da se kjerkoli v državi tudi na vodovarstvenih območjih gradijo objekti in naprave, ki lahko kvarijo kakovost voda, vključno s pitno vodo.

Macerl: zagotovila o varovalkah niso dovolj

Druga sprememba, ki se društvom zdi nesprejemljiva, pa naj bi omogočila posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, tudi na primer gradnjo parkirišč, poslovnih zgradb in drugega.

Salonit: potna voda po standardu

Na navedbe nevladnikov so se že popoldne odzvali v Salonitu. Našteli so več stvari, povezanih z oskrbo vode za Deskle in Anhovo iz vodarne Močila, ter ponovili, da je kakovost te vode zagotovljena tako za primarni vir, to je črpališče v predoru HE Plave, kot tudi sekundarni vodni vir, torek črpališče v strugi Soči, ki je za nevladnike sporno. Zagotovljena je preko sistema kakovosti za živila HACCP. Oba vira sta pod stalnim inšpekcijskim nadzorom, oba vira izhajata iz reke Soče, ki je v tem predelu glede na spremljanje po podatkih ARSA dobre kakovosti, treba ju je varovati po predpisih in vodarna Močila ima tako vodno dovoljenje kot ostala nujna dovoljenja.

Tudi doslej, ko gradnja objektov, ki uporabljajo nevarne snovi, v bližini vodnih virov ni dovoljena, je prihajalo do nesreč z nevarnimi snovmi, je včeraj izpostavil Uroš Macerl. In dopolnil, kaj je šele možno pričakovati: “Ko z izjemami take obrate na vodovarstvenih območjih dovolimo, se najprej pojavi strah, da do takšnega onesnaženja pride, in do njega bo tudi prišlo. Vse je samo vprašanje časa.”

Uroš Macerl

Eko krog

“Ko z izjemami take obrate na vodovarstvenih območjih dovolimo, se najprej pojavi strah, da do takšnega onesnaženja pride, in do njega bo tudi prišlo. Vse je samo vprašanje časa.”

Ker čeprav za take primere v tovarnah radi poudarjajo, da veljajo številne varovalke za preprečevanje onesnaževanja, to ni stoodstotno zagotovilo. “Če bi Salonit, Eternit ali Termit v Moravčah vprašali, kakšna je možnost onesnaženja voda, bi zagotavljali, da to pod nobenim pogojem ni možno. Ko pa pride do onesnaženja, se naredi vse, da se posledice prikrije in izmakne odgovornosti. To spremembo zakona hočemo preprečiti. Ker če se jo uzakoni, bo samoumevnost čiste, predvsem pa pitne vode, ostala samo še spomin,” je dejal Macerl. In dodal, če skrajšamo, da izkušnje učijo.

Onesnaženosti na koncu res ni, če je nihče še ugotavlja ne ...

“Za prihodnost vsakega Slovenca je zakon o vodah, ki ga želijo spremeniti, izjemnega pomena,” je obenem opozoril Macerl, ko je komentiral to, da naj bi vlada spremembe zakona dala v javno obravnavo le za 14 dni in ga hoče zdaj spraviti pod streho po skrajšanem postopku. Nevladniki poslance, kot rečeno, pozivajo, naj sporne spremembe zavrnejo in kot je včeraj izpostavil Stegel, bi bilo treba ravnati ravno nasprotno ter popolnoma zaščititi vodne vire.

Specialistka za medicino dela Metoda Dodič Fikfak, ki je spremljala pojavljanje azbestnih obolenj v Anhovem, je izpostavila, da je “voda odličen prenašalec onesnaževal”. Podobno kot Macerl je spomnila na navarna onesnaženja voda v preteklosti, kot so obremenjenost reke Meže na Koroškem s svincem, povečanje koncentracij atrazina v Ljubljanici po požaru v Kemisu ter azbest, ki naj bi se v pitno vodo izpiral iz azbest-cementnih cevi. Po njenih besedah to ni dokazljivo zgolj, ker se vsebnosti azbesta v vodah ne meri, enako kot svinca ne. “Pravni akt je samo okvir, naš problem je implementacija tega okvira,” je izpostavila zdravnica in opozorila, da “se kregamo, kateri akt je pravilen, katere varovalke smo vnesli, ne gledamo pa na človeka, saj medtem mine pet, deset, 15 let in polutant se nabira.

---