Tudi živeti je treba znat!

V izjavi za televizijo je žena šerpe, ki se je v družbi drugih žensk v tradicionalnih krilih in klobukih brez pretiranih predhodnih priprav povzpela na enega od veličastnih šesttisočakov Andskega gorovja, smeje povzela moto, ki jo je vodil pri tem izjemnem podvigu: “Tudi živeti je treba znat!”

Modrost, ki jo je mama v otroštvu posredovala temu neustrašnemu dekletu iz revnih hribovitih krajev, je porodila idejo za do takrat nepredstavljiv podvig - vzpon žensk na andsko gorovje. Odsotnost alpinistične opreme, fizična nepripravljenost in patriarhalni družbeni red so bili dovolj veliki razlogi za to, da o čem takšnem ženska tistih krajev pred tem ni razmišljala.

Znati živeti, osmisliti življenje pomeni, da uživaš v človeški izkušnji, fizični, čustveni, odnosni. Uporabljaš svoje telo, ki zmore čudeže: peči kruh, prekopati vrt in zasaditi rastlino, počistiti stanovanje, zašiti luknjo na obleki, plezati, plesati in božati.

Kaj sploh pomeni, da je treba znati živeti? Da nam življenje ne spolzi med prsti? Da nam za neizživeto ni žal? Da ga osmislimo? Živimo polno? Nekaj dosežemo? Se družbeno uveljavimo? Če gre za osmišljanje življenja, eni vidijo smisel v zadovoljujočem delu, drugi v medosebnih odnosih, tretji v zabavi in užitkih, četrti v izogibanju bolečine, tesnobe in žalosti ...

Imeti življenjski smisel pomeni imeti jasno dolgoročno usmerjenost, ki vpliva na naše vedenje in občutek sebe. Imeti smisel življenja skladno z raziskavami pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje, zmanjšuje upad kognitivnih sposobnosti in vpliva na dolgoživost. Za tiste bolj materialno usmerjene: kanadski raziskovalec Patrick Hill je v svoji študiji dokazoval, da imajo osebe z jasnim življenjskim smislom višji dohodek oziroma se dohodek pri njih skozi leta verjetneje veča. Po drugi strani razvojna psihologinja Kendall Bronk, vodja Laboratorija za moralni razvoj najstnikov na univerzi Claremont, izpostavlja, da mnogi najstniki najdejo smisel življenja šele po tem, ko izkusijo stisko, na primer diskriminacijo ali revščino. Mnoge študije izpostavljajo, da je pravzaprav zanikanje obstoja smrti, naše minljivosti in dokončnosti eden od ključnih razlogov za to, da ljudje živimo prazna in neosmišljena življenja. Zato ker nimamo ozaveščene lastne minljivosti in je ne jemljemo resno, odlašamo s stvarmi, ki so za nas pomembne ali si jih želimo narediti.

Znati živeti, osmisliti življenje pomeni, da uživaš v človeški izkušnji, fizični, čustveni, odnosni.

Jaggi Vasudev, bolj znan kot Sadhguru, je ustanovitelj nevladne in neprofitne organizacije Isha, usmerjene v opolnomočenje ljudi in družbeno revitalizacijo. Pobudnik fundacije, ki s številnimi socialnimi iniciativami pomaga revnim in pomoči potrebnim ženskam, otrokom in družinam z indijskega obrobja, ter jogijski mojster, o smiselnosti življenja pravi takole: če imaš nekaj za narediti, narediš. Ne razmišljaš o tem, ali se ti da ali se ti ne da in ali boš kaj dobil v zameno. Ali se zadeve lotiš in jo izpelješ ali pač ne. Oboje je v redu. Povsem ničesar ni potrebno narediti ali delati. Če pa se odločiš, da boš nekaj naredil, to tudi naredi. Brez nepotrebnega nerganja, odlašanja in izgubljanja časa.

Znati živeti, osmisliti življenje pomeni, da uživaš v človeški izkušnji, fizični, čustveni, odnosni. Uporabljaš svoje telo, ki zmore čudeže: peči kruh, prekopati vrt in zasaditi rastlino, počistiti stanovanje, zašiti luknjo na obleki, plezati, plesati in božati. Telo nam omogoča gibanje, delo, ustvarjanje. Telo ni zgolj prazen razstavni eksponat za obleke in umetne nohte. Če ga ne uporabljamo, izgubljamo nešteto izkušenj. Znati živeti pomeni, da nisi žrtev in se ne smiliš samemu sebi. Biti žrtev pomeni, da moč odločanja o svojem življenju in delovanja predamo drugim ljudem ali višji sili. Osmisliti življenje pomeni, da nam nič ni težko, da sledimo sebi in se ne okoriščamo na račun drugih ljudi, živali in narave na sploh.

Življenje osmisli naša prisotnost, osredotočenost oziroma čuječnost, odnos do sveta, ki se iz meditativnih praks in budistične filozofije seli v samo jedro zahodnega izobraževanja, pedagogike, fizike, psihologije in znanosti na sploh. Čuječnost je popolno zavedanje in neobsojajoče sprejemanje sedanjega trenutka. Je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremljata odprtost in radovednost. Ko smo čuječi, smo usmerjeni na trenutno izkušnjo, zavedamo se svojih telesnih občutkov, čustev, misli in namer. Smo tukaj in zdaj. Neobsojajočega sprejemanja sedanjega trenutka se lahko priučimo, za zdaj pa bodimo hvaležni, ker sploh smo in ker smo dobili priložnost te enkratne izkušnje, ki se ji reče življenje.


Preberite še


Najbolj brano