Ko politika zaničuje stroko, nastradamo vsi

Že neštetokrat se je potrdilo, kako pomembni so za družbo, splošno dobro in razvoj genialni izumitelji. Njihovi izumi izboljšujejo zdravstvene, bivanjske, okoljske in druge razmere. Eden takih je Mitja Vilar. Aktiven že več desetletji, a preslišan pri vseh vladah, ker z nikomer ne paktira. Ignorira ga tudi sedanja vlada, ki ji je že marca lani poslal apel in v njem za boj z epidemijo izpostavil prezračevanje prostorov z montažo filtrov za izsesavanje zraka in vpihavanje svežega zlasti tam, kjer skupaj živi, dela in se uči več ljudi.

Osem mesecev kasneje je zračenje začela promovirati Svetovna zdravstvena organizacija, za njo še NIJZ. A v protikoronskih ukrepih vlada ni dala denarja za te filtre niti v domovih ostarelih in šolah, čeprav bi ti obvarovali zdravje in življenja ogromno ljudi.

Zaradi gluhih ušes odločevalcev ostajajo brez učinkovitega preprostega načina zatiranja razmaha virusa zelo ranljivi: množice ostarelih, njihovo negovalno osebje in drugi zaposleni, vsi šolniki, šolarji ... Z njimi tudi vse njihove družine. Kar je velika množica, ki bi jo lahko zelo preprosto zaščitili že od lanskega poletja dalje. S tem bi ohranili vsaj dva tisoč življenj starostnikov v domih ostarelih in prihranili kar nekaj covidnih postelj v bolnišnicah ter stroške zdravljenja. Kar vse skupaj ni več tako zanemarljivo.

Mitja Vilar ni kdorkoli, se pa s svojimi izumi ne hvali. Očitno tudi ne moleduje pri vladajočih politikih, naj ga pripustijo h kakšnemu poslu, ki bi navrgel masten dobiček. Je to krivo, da ga ne slišijo in njegovih predlogov ne upoštevajo? Ali pa je krivo to, da povprečna pamet povprečnega politika ne zmore dojeti, kaj sploh predlaga in čemu, komu ter kako bi izum koristil? Sta pa temu industrijskemu oblikovalcu, ki je inovator in človekoljub, najpomembnješa napredek in varovanje življenj vseh ljudi, kar njegovi izumi tudi potrjujejo. Za enega splošno znanih, čeprav večina ne ve, da je njegov, si je prizadeval dlje kot desetletje: za vpeljavo reševalca na motorju kot dela ekipe reševalcev nujne medicinske pomoči, ki oddrvijo na teren v prometnih nesrečah in morajo hitro k poškodovanim. To je zlasti v prometnih zamaških pomembno, a zelo težko.

Prvi je dojel, da je reševalec na motorju najbolj okreten, saj lahko obvozi vse kolone in je prvi pri poškodovancu, ki se bori za življenje. Dandanes imajo reševalci na motorjih za seboj že ogromno srečnih zgodb in množico hvaležnih žrtev nesreč ter njihovih bližnjih, ki so prav po njihovi zaslugi ostali živi. Vilar si sicer prizadeva tudi za vpeljavo gasilcev na motorjih, a doslej brez uspeha. Kot da bi odločevalci namerno zatirali dober predlog, od katerega bi imela korist širša družba!

Zaradi gluhih ušes odločevalcev ostajajo brez učinkovitega preprostega načina zatiranja razmaha virusa zelo ranljivi: množice ostarelih, njihovo negovalno osebje in drugi zaposleni, vsi šolniki, šolarji ... Z njimi tudi vse njihove družine.

Vilar je predlagal tudi učinkovit način, kako preprečiti hude nesreče in smrti ljudi ob prehodu čez nezavarovane železniške proge. Preprosto in zelo opazno s posebno močnimi lučmi - stroboskopskimi žarometi na prednji strani lokomotiv. To so močne utripajoče luči, ki na avtocestah opozarjajo na gradbišče. Na nepregledne železniške ovinke, kjer progo prav tako prečkajo pešci, vozniki traktorjev in avtomobilov, predlaga namestiti zelo velika zrcala. Tudi za to so odločevalci gluhi. Sicer je Vilarju v preteklosti že uspelo, da so namestitev stroboskopskih luči na lokomotive zapisali v zakonodajo, a so to nato kmalu iz nje spet izbrisali. Menda so te luči predrage, kar pa strokovnjaki odločno zanikajo. Še zlasti poceni so v primerjavi z izjemno dobrimi plačami vodilnih na Slovenskih železnicah, ki jih nastavlja politika!

Čeprav Vilar apel za ureditev sistemov prezračevanja med epidemijo covida-19 že od marca nenehno pošilja ministrom in vsem strokovnim ter odločevalskim ravnem, ga ali ignorirajo ali se izgovarjajo, da za to niso pristojni. Je pa najbrž za tako ignoranco krivo to, da ni “naš”. Ni, ker ga politika pač ne zanima. Še manj rajski otoki in sebki od tamkaj. Tudi ne pleza po kriptovalutnih piramidah in ni človek, ki bi goreče izkazoval simpatije kakšni politični stranki. Za to nima časa, najbrž tudi želje ne, saj mu um sega dlje in više. Da pa je njegov apel utemeljen, je že lansko pomlad z izpostavitvijo primernega prezračevanja in sistemov zračenja podčrtala Zveza evropskih združenj za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo REHVA (Federation of European Heating, Ventilation and Air Conditioning Associations). V tej zvezi je več kot 120.000 inženirjev, članov iz 27 evropskih držav.

Marca je oblikovala prve napotke za uporabo javnih in komercialnih stavb v času širjenja novega koronavirusa in jih nato nekajkrat posodobila, upoštevaje priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o pomembnosti zračenja. Povzetke teh nasvetov je NIJZ junija javno objavil. Že marca lani je Vilar odgovorne pozval, naj vsaj v šolah, domovih za ostarele in velikih trgovskih centrih namestijo naprave za izsesavanje zraka zato, ker v zraku, kot je znano, lebdijo aerosolne kapljice z virusom sars-cov-2. Če zrak izsesavaš, odstraniš tudi te kužne kapljice, ljudem pa sproti dovajaš čist, sveži zrak. Zelo preprosto in po oceni stroke poceni. Še zlasti z vidika varovanja zdravja in življenj ter preprečevanja širjenja epidemije!

Žal so ti predlogi bob ob steno! Le pravnik Andraž Teršek jih je prvi javno objavil, da so ljudje zanje sploh izvedeli. Je pa le vlada pristojna za uvajanje vseh ukrepov za obvladovanje in preprečevanje epidemije in njenega širjenja, montaža teh filtrov pa je del teh ukrepov za šole, domove ostarelih in druge objekte javnih dejavnosti. Šole in domovi starostnikov si jih brez “žegna” vlade ne morejo in ne upajo kupiti ter vgraditi. Za to niti denarja nimajo. Na lastno pest si ne upajo ukrepati, saj se ve, kaj bi jih doletelo. Zaradi gluhih ušes odločevalcev ostajajo brez učinkovitega in preprostega načina zatiranja razmaha virusa zelo ranljivi: množice ostarelih, njihovo negovalno osebje in drugi zaposleni, vsi šolniki, šolarji ... Z njimi tudi vse njihove družine. Kar je velika množica, ki bi jo lahko zelo preprosto zaščitili že od lanskega poletja dalje. S tem bi ohranili vsaj dva tisoč življenj starostnikov v domovih ostarelih in prihranili kar nekaj covidnih postelj v bolnišnicah ter stroške zdravljenja. Kar vse skupaj ni več tako zanemarljivo.


Preberite še


Najbolj brano