Slikanica o življenju na kaštelirju

Z Interregovim projektom Kaštelir (Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja od Krasa preko Brkinov, Čičarije in Istre do Kvarnerja) želijo v Izoli do konca junija obuditi spomin na prazgodovinsko gradišče nad Kortami. Ob koncu lanskega leta so izdali slikanico Sveti meč pravice, ki prikazuje življenje na gradiščih in jo prevedli v hrvaščino, italijanščino in angleščino.

Slikanica  je izšla pri založbi Buča, ilustriral jo je umetnostni 
zgodovinar  Matija Cipurić, oblikoval Žiga Valetič. Pri branju bodo 
najbolj  uživali otroci, stari od devet do enajst let.
Slikanica je izšla pri založbi Buča, ilustriral jo je umetnostni zgodovinar Matija Cipurić, oblikoval Žiga Valetič. Pri branju bodo najbolj uživali otroci, stari od devet do enajst let.  

IZOLA > “Darko Darovec mi je dal kup literature o bronasti dobi in fotografij kaštelirjev, nakita, obrti, orodij, orožij, jedi, oblačil ... Poskusila sem se vživeti v ljudi, ki so tod okrog hodili v obdobju 2300 do 800 let pred našim štetjem,” pravi avtorica Tina Rožac, jezikoslovka, zaposlena na Ljudski univerzi Koper.

O Diti, ki vidi, in Aviku, ki je ljubljen

Kako so živeli, gradili zidove, se varovali pred divjimi prašiči, kaj so kuhali, kakšne medosebne odnose so imeli? Njihova življenja so bila krajša, bili so v stiku z naravo, potovali so peš ali z osli, mulami, konji in zares poznali našo pokrajino; izkoristili so vse, kar jim je ponujala: rastline, živali, les, kamen, sol.

“Pestilo jih je veliko težav in skrbi in vse to sem želela zajeti. Počasi se je spletla zgodba mladih junakov, Dite in Avika. Že njuni imeni zvenita nenavadno, imamo pa še Magapla, Fervaloka, Galgo, Hostija.” Največ imen je našla v delu Rimska imena u Istri preminulega hrvaškega filologa Mateta Križmana, vsako je imelo nek pomen. Dita je “tista, ki vidi”, Aviko je “ljubljen”, Oplika je “močna”, Hosti je “tujec” ... Tina Rožac razkriva še, da sta glavna junaka z različnih in med sabo sprtih kaštelirjev, Medvedjega oziroma Jelenjega (prek 550 jih je bilo na območju Istre, Kvarnerja, Primorske in Krasa). “Aviko se nekega dne odpravi z mamo v gozd, mamo napade merjasec in Aviko se zateče v jamo, kjer ga po dolgi mrzli noči najde Dita, odpelje domov in ...”

Novi prireditveni prostor

Poleg zgodovinarjev dr. Darka Darovca in dr. Žige Omna ji je s podatki pomagala tudi muzejska svetovalka-arheologinja iz Pokrajinskega muzeja Koper dr. Maša Sakara.

Prav ta muzej bo na začetku upravljal s kaštelirjem. Uredili ga bodo do konca junija, recepcijo bo imel na sedežu KS Korte. Od decembra lani so obnovili kažeto, zdaj morajo še dele suhega zidu v skupni površini 12 kvadratnih metrov in 30 kvadratnih metrov tlaka. Predvideli so 18 kvadratnih metrov velik oder za prireditve, 30 sedišč in tri kvadratne metre velik arheopeskovnik za otroke, v katerem bodo lahko izkopavali replike najdenih predmetov. Porabili bodo dobrih 43.000 evrov, 85 odstotkov bodo dobili iz Interrega Slovenija-Hrvaška, 6500 evrov bo primaknila izolska občina.

Čeprav je bil prvi obrambni nasip na kaštelirju iz zgodnje bronaste in železne dobe, groblje v notranjosti akropole po besedah Sakare najbrž predstavljajo rimskodobne objekte. V 2. stoletju pr.n.št. se je Istra hitro romanizirala in na kaštelirjih so se začele pojavljati amfore, v 1. stoletju n. št. pa je življenje na kaštelirjih zamrlo; mesta z rimskimi vilami so začeli graditi v nižinah, tudi Piran, Izolo in Koper.


Najbolj brano