Predlogi so sicer preprosti, a pri rabi včasih zapleteni
Predlog je samo na videz manj pomembna beseda, če ga primerjamo z močnejšimi besednimi vrstami: z glagolom, s pridevnikom in s samostalnikom. Toda tudi predlog je zelo potreben v naši materinščini.
Spoštovane bralke, dragi bralci, kako pomembni so predlogi, kažejo vprašanja o njihovi pravilni ali nepravilni rabi, ki sem jih prejel iz vrst novinarjev, ki jezik dobro poznajo. llona Dolenc, urednica spletne redakcije Primorskih novic, mi je zapisala: “Spoštovani Jože, hvala, da ste v predzadnji Minuti odgovorili na mojo poizvedbo o časovnih prislovih. Tokrat poizvedujem o predlogih.
1. Že odkar pomnim, otroku rečemo, da bo 'za' Miklavža, 'za' Božička ali 'za' dedka Mraza dobil to pa to igračo, če bo priden. Zakaj se reče 'za' dedka Mraza, ko pa vemo, da darilo pride 'od' dedka Mraza 'za' otroka?”
Vprašanja o jeziku pošiljajte na joze.hocevar@primorske.si
Razlaga in odgovor: Obljuba “za dedka Mraza” je nastala iz daljše zveze “za praznik dedka Mraza”. Če torej rečemo “za dedka Mraza”, je to isto, kot če rečemo “za rojstni dan”, “za nagrado”. Ime dedek Mraz v tej zvezi pomeni novoletni praznik. Taka raba predloga “za” je pravilna.
2. “Predlog 'ob' določa predvsem kraj ('Vedno bom ob tebi') in čas ('Dobiva se ob treh'). Opazila sem, da se pomenu kraja in časa pridružuje še pomen izgube: 'Bil je ob službo.' Kako je prišlo do takšne rabe predloga 'ob'?”
Razlaga in odgovor: Predlog “ob” jasno označuje kraj, čas in vzrok (Ob sprtih politikih Slovenija ne bo dočakala zlate dobe). Ima pa tudi kak težje razložljiv odtenek v pomenu, npr.: “V prometni nesreči je bil ob nogo in potem kot invalid še ob službo.« Tudi taka raba predloga “ob” je pravilna.
3. “Pri predlogu 'od' mi na misel pride verz iz popevke, ki pravi: 'Od tebe pijan razmišljati ne znam.' Ali pa pripomba vse redkejših pripadnikov kolikor toliko zdravo misleče populacije: 'Od teh pljuvaških komentarjev na družbenih omrežjih mi je kar slabo!' Sprašujem: Zakaj je tu lahko namesto smiselnega predloga 'zaradi' uporabljen predlog 'od'?”
Razlaga in odgovor: Predlog “od” poleg smeri (od pameti do neumnosti je kratka pot, ker sta sosedi) in časa (od 2. ure dalje) označuje tudi vzrok: “Od dobrote ni še kdo obogatel.” Ker predlog “zaradi” tudi kaže na vzrok, ga lahko uporabimo namesto predloga “od”.
4. “Predlogi nas spravijo v zadrego, kadar dva stojita drug ob drugem. Nekomu se je na primer zapisalo: 'Na UKC v Ljubljani so pri delu na oddelku za covid-19, predvsem pri z njim povezanih dejavnostih, sodelovali tudi prostovoljci Rdečega križa.' Je kak nasvet, kako se izognemo takim parom predlogov?”
Razlaga in odgovor: V takih zvezah je dovoljen uporabiti samo dvojico (par) predlogov, ki se vežeta z istim sklonom. Na primer: Beseda “fašist” ni za v parlament! Predloga “za” in “v” se vežeta s 4. sklonom. V okornem opisu “pri z njim povezanih dejavnostih” pa se predlog “pri” veže s 5., predlog “z” pa s 6. sklonom. Taki zvezi se izognemo tako, da drugi predlog (s podatki ob njem) razširimo v odvisnik. Torej: namesto “pri z njim povezanih dejavnostih” zapišemo “pri dejavnostih, ki so povezane z njim” ali “pri dejavnostih, povezanih z njim”.
5. “Tudi pri raznih drugih zvezah s predlogi se pokaže kakšna zadrega. Ob ukazu 'Pri priči odnehaj!' me zanima, kako je besedna zveza 'pri priči' dobila pomen prislova 'takoj'.”
Razlaga in odgovor: Skoraj popolno izenačenje pomena izrazov “pri priči” in “takoj” je nastalo iz ukaza “Pred človekom, ki mi je priča, izgini”. Ta se je skrajšal v ukaz “Pri priči izgini” s pomenom “Takoj izgini”.
6. “Še zadnja poizvedba: Novinarji smo v zadregi, ko navajamo mnenje vodstva občine. Kako je prav: 'V koprski občini menijo' ali 'Na koprski občini menijo'?”
Razlaga in odgovor: Po slovnici je prav oboje, a z dvema pomenoma. Izraz “V koprski občini” se nanaša na vse ozemlje občine, izraz “Na koprski občini” pa le na njeno upravo in oblast.
Tudi vprašanja Nives Krebelj, novinarke v spletnem uredništvu Primorskih novic, so usmerjena k predlogom: “Gospod Jože, ali bi v svoji Minuti kako minuto posvetili jezikovnim zankam in ugankam, ki jih s prijateljem občasno razvozlavava in se sprašujeva: 'Zakaj misliš, da …'. Velikokrat vozle nekako razvozlava.
1. Zadnjič pa sva prišla do vprašanja, ob katerem je najina domišljija odpovedala: 'Zakaj misliš, da se reče na upravno enoto in v trgovino?' Tuhtala sva in tuhtala, a prav daleč nisva prišla. Nama lahko morda vi pomagate?”
Razlaga in odgovor: Predloga “na” in “v” določata, recimo: prvi mesto na vrhu zgradbe, drugi pa mesto znotraj zgradbe. V vsakdanjem življenju pa taka njuna raba ni dosledna. Zato lahko rečemo, da smo otroka vpisali “na” gimnazijo, pa tudi “v” gimnazijo. Tako bi lahko šli tudi “v” upravno enoto, ne samo “na” upravno enoto. Zmaga vselej tista oblika, ki jo bolj pogosto uporabljamo. Sta pa obe pravilni.
2. “Kako to, da najini prijatelji lahko živijo tako 'v vasi' kot 'na vasi'? Nekako sva se strinjala, da je v drugem primeru razumeti, da živijo na podeželju.”
Razlaga in odgovor: Oba opisa sta pravilna, le z drobcenim odtenkom v pomenu: Če “pojejo 'na' vasi”, so pevci zunaj hiš, če pa “v vasi”, so lahko tudi v hišah.
3. “Ko sva že omenila podeželje in se pomaknila bliže naravi, sva ugotovila, da so nekateri šli 'na' Kolpo, drugi 'k' Soči, tretji pa 'za' Savo. Vsi so uživali ob vodi, a nama je ostala zadrega, zakaj so šli tako 'na' reko kot 'k' reki in 'za' reko.”
Razlaga in odgovor: Zakaj raba treh predlogov za oznako enakega cilja? Ker je nastala v različnih krajih. Zato je vsaka nekoliko drugačna. Vse tri pa so pravilne.
4. “Zakaj rečemo, da gremo 'na' morje, če v resnici gremo 'k' morju. In v nasprotno smer, 'v' hribe. Mar ni smešno: morje leži 'nizko', pa gremo 'na' morje, hribi so 'visoko', pa ne gremo 'na' hribe.”
Razlaga in odgovor: Vse take zveze so pravilne, ker jih je utrdila stalna raba. Ob njih so pravilne tudi druge rabe: Povzpnemo se “na” hrib, gremo ali skočimo pa “v” morje itd.
5. “V nič manjši zadregi niso tisti, ki ostanejo v mestu. Je kiosk, kjer bodo kupili Primorske novice, 'na' Sončni ulici ali 'v' Sončni ulici?”
Razlaga in odgovor: Ustrezna sta oba predloga. Primernejši je tisti, ki ga uporabljajo prebivalci ulice.
6. “Najhuje pa novinarje grize vprašanje, zakaj pri nekaterih ustanovah uporabimo predlog 'na', pri drugih pa 'v'. Tako gremo 'na' pošto, 'na' banko, 'na' fakulteto, 'na' policijo - toda 'v' bolnišnico, 'v' zdravstveni dom, 'v' šolo, 'v' vrtec.”
Razlaga in odgovor: Vse navedene zveze predlogov “na” in “v” so pravilne že zato, ker jih potrjuje splošna raba.
7. “Podobno velja za krajevna imena. Gremo 'na' Ptuj, vendar 'v' Ljubljano. 'Na' Škofije, a 'v' Hrvatine. Nadmorska višina kraja najbrž ni odločujoča, saj tako Škofije kot Hrvatini ležijo kar precej nad morjem. Od kod se je vzela ta različna raba?”
Razlaga in odgovor: Tudi vse te zveze s predlogi so pravilne, četudi je katera nenavadna. Uveljavile so se v vsakdanjem govoru in v zapisu.
Drage bralke, spoštovani bralci, ni hudo, če kdaj zamenjamo predloga “na” in “v”. Hudo je, če nam ni poznan pomen predloga “ob”. Hitro namreč v pandemiji revni pridejo ob kruh, ne prav revni ob denar in ob zdravje zdravi - kak komolčarski politik pa ob pamet, če jo je sploh kdaj imel.
Pišite mi kaj in pošiljajte vprašanja o jeziku. Lepo vas pozdravljam.