Vpetost v sredozemski prostor

Tomaž Može, zdaj že upokojeni dolgoletni direktor Primorske gospodarske zbornice Koper, je bil predsednik Upravnega odbora (UO) Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper večino časa njegovega delovanja. Na čelu tega organa je bil v letih 2004 do 2016, ko je bil ZRS Koper ustanovni član Univerze na Primorskem (UP), vodenje pa je prevzel spet po prvem polletju samostojnosti ZRS Koper od prof. dr. Staneta Pejovnika.

Kot predsednik organa, ki je tudi neke vrste formalna vez ZRS Koper z okoljem, Može niza probleme, potenciale in perspektive edinega javnega raziskovalnega zavoda z vladnim ustanoviteljstvom, ki deluje izven Ljubljane.

> Ob nadzorni in usmerjevalni vlogi Upravnega odbora je njegova zelo pomembna funkcija tudi vez z okoljem. Kako ocenjujete vpetost ZRS Koper v svoje matično okolje?

“V ZRS Koper so področja dela, organizacija in odgovornosti razdeljene na strokovno znanstveno-raziskovalno področje, ki ga nadzira in koordinira Znanstveni svet ter področje materialnih in finančnih zadev, vsebine dela, planiranja, notranje organiziranosti in kadrov, nadzorne funkcije in vse ostale tekoče zadeve vezane za uspešno poslovanje javnega zavoda, kar je domena UO. ZRS Koper je od svojega nastanka leta 1994 s svojim delom in poslanstvom pomemben dejavnik tako v regiji, kot Sloveniji in tudi širše. Aktivnosti osmih inštitutov in enajstih infrastrukturnih enot, ki delujejo znotraj ZRS Koper, so vsak po svoje in vsi skupaj dodana vrednost lokalni skupnosti, gospodarstvu, stroki in uporabnikom. Vloga UO je, da ob nadzoru finančnega poslovanja spremlja tudi izvajanje zadanih ciljev iz programa dela. Program dela je poleg ostalega pripravljen tudi na podlagi razmer in možnosti, ki jih ponuja EU s projektnimi razpisi ter s pogoji in potrebami nacionalnega in lokalnega okolja.”

“ Za uspešno delo sta pomembna ustrezno raziskovalno okolje in klima, ki pa sta odvisna od vseh družbenih in gospodarskih dejavnikov v prostoru.”

Pereči prostorski problemi oljkarskega inštituta

> Temeljna naloga raziskovalcev je raziskovanje, odkrivanje novega in širjenje mej sveta. Pričakovanje družbe je čim večja aplikacija znanja in njen prenos za ustrezno uporabo in družbeno dodana vrednost. Kako to uspeva ZRS Koper?

“Za uspešno raziskovalno delo vseh raziskovalcev je poleg njihove osebne strokovnosti in predanosti pomembno, da imajo ustrezne prostorske, materialne in finančne pogoje za delo. Za uspešno delo sta pomembna tudi ustrezno raziskovalno okolje in klima, ki pa sta odvisna od vseh družbenih in gospodarskih dejavnikov v prostoru. Tega se v UO ZRS Koper ves čas zavedamo, zato v tej smeri tudi delujemo. Od vseh inštitutov, ki delujejo znotraj ZRS Koper, je Inštitut za oljkarstvo (IZO) v zadnjem času deležen največje pozornosti in aktivnosti tako UO kot vodstva ZRS Koper. To pa zato, ker mu grozi prenehanje temeljne dejavnosti. IZO ZRS Koper je zaradi požara pred štirimi leti ostal brez ustreznih prostorov. Začasno se to rešuje na rezervni stari lokaciji, ki pa ne izpolnjuje pogojev in normativov, ki jih zahteva mednarodna akreditacija. Prostori, kamor bi se morali preseliti, so v lasti UP, ki pa v štirih letih še ni pristopila k njihovi obnovi po požaru, čeprav je bila večkrat pozvana od pristojnih ministrstev. IZO za preselitev potrebuje najmanj pol leta, zato je njegova operativnost in akreditacija v drugem polletju letošnjega leta vprašljiva. Nikakor ne moremo zainteresirati države, da aktivno pristopi k reševanju tega, za slovensko oljkarstvo pomembnega problema. Vse nepremičnine in vsi akterji, ki so del rešitve, so v lasti države. Tako neodgovoren način reševanja problema lahko pripelje do tega, da bomo za vedno izgubili mednarodno akreditiran in priznan laboratorij IZO. S tem ne bomo samo osiromašili znanstveno raziskovalnega dela, stroke in uporabnikov, ampak tudi našo pozicijo v sredozemskem in srednjeevropskem prostoru.”

> Ena od nalog upravnega odbora je razprava o načrtih ZRS Koper in njihovo potrjevanje. Kako ocenjujete ambicioznost ZRS Koper?

“Uspešnost ustanov, podjetij, športnih ekip in podobnega je predvsem odvisna od ljudi oziroma od posameznikov, ki jih sestavljajo ter dobrega strokovnega menedžmenta, ki jih vodi. Z gotovostjo lahko trdim, da je tak predpogoj v ZRS Koper ves čas prisoten. Lepo je viden trend razvoja in rasti v obdobju od ustanovitve pred dobrimi 26 leti do vključitve v UP ter obdobje rasti v zadnjih petih letih po izstopu iz sistema univerze. Zaposleni so skupaj z vodstvom leta 2016, kljub težavam v času izstopa, zaupali in verjeli v novo samostojno pot ZRS Koper. Začeli so tako rekoč z ničle, povsem na novo, z okrnjeno ekipo, minimalnimi materialnimi resursi in financami, dodeljenimi po delitveni bilanci, prepolovljenimi projekti ter še z izključitvijo osebja iz pedagoškega procesa UP. Vse te težave je ZRS Koper v prvem letu novega delovanja uspešno prebrodil. Zastavil je vizijo z jasnim programom dela, ki ga uspešno uresničuje. ZRS Koper vsa ta leta uspešno posluje. Povečuje letno realizacijo, število zaposlenih in tržni delež. Vse to izraža polnokrvnost in ambicioznost ekipe, ki se zaveda svoje akademske raziskovalne vloge ob istočasnem prepoznanju potreb okolja, v katerem deluje. ZRS je s svojim delom in prisotnostjo v Sredozemlju ter članstvom v EMUNI tudi povezovalec s tem prostorom in kulturo. Oljke, morje in ribištvo so pomembni dejavniki celotnega Sredozemlja. Z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo na teh področjih ZRS Koper znatno prispeva k stroki ter dviguje vlogo in ugled Slovenije v Sredozemlju in v EU.”

Težko je delati v okolju, ki ni ekonomsko močno

> Za ambiciozno raziskovalno ustanovo je nadvse pomembna tudi ambicioznost njenega okolja. Istra, se zdi, je na nekaterih področjih nekoliko zaspala, dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in tudi visokim vložkom znanja je manj, kot v nekaterih drugih okoljih, denimo na širšem Goriškem. Kakšen je vaš pogled?

“Izraz zaspali ne odraža pravega stanja. Naša regija ni zaspala, ampak je gospodarsko usahnila v primerjavi z leti po osamosvojitvi. Takrat smo bili druga regija po gospodarski moči, takoj za osrednjo slovensko regijo. Imeli smo močno gospodarstvo, ki je narekovalo tudi potrebo po razvoju terciarnega in kvartarnega sektorja. Zato se je takrat skupaj z lokalno skupnostjo, akademsko sfero in gospodarstvom pristopilo k pobudi za ustanovitev univerze v Kopru, ki pa po mojem mnenju žal kraju in širšemu okolju ne daje tistega, kar smo takrat od nje vsi pričakovali. Poslabšanje ekonomske situacije v regiji in izguba pomembnih močnih gospodarskih subjektov so povzročili vidne posledice na vseh področjih, tudi v znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Ta težko dela in se razvija v okolju, ki ni ekonomsko močno in stabilno. To je tudi eden od hendikepov ZRS Koper, ki je edini od 16 javnih raziskovalnih zavodov v Sloveniji, ki ni lociran v glavnem mestu.”

> ZRS Koper je dal humus začetni rasti UP, danes sta ustanovi vsaka na svoji poti. Pa vendarle se jima usodno križajo. Kako vidite njuno povezovanje in sobivanje?

“Kot predsednik UO ZRS Koper, krajan, predstavnik regijskega gospodarstva in uporabnikov, lahko le ugotovim, da vsi tako na kratek kot na dolgi rok izgubljamo. Obe ustanovi sta tako po dejavnosti, strokovnem kadru, kot področju dela povsem kompatibilni, zato je nerazumljivo, da ne pride do partnerskega sodelovanja v korist vseh nas. Marsikdo je mnenja, da so vzroki osebne zamere iz preteklosti in da so tako močne, da še dolgo ne bo prišlo do prepotrebnega povezovanja. Moje mnenje pa je prav nasprotno, ravno akademiki morajo biti z lastnimi dejanji primer in vzor, kako se to preseže. ZRS Koper je bil primoran nadaljevati po samostojni poti, da je lahko obstal. Vendar pa je danes na tej poti vedno pripravljen sodelovati tudi z UP. To je z vabilom k sodelovanju pri nekaterih projektih že večkrat dokazal.”

> Za konec zelo konkretno vprašanje. Kateri so najbolj pereči problemi, ki tarejo delovanje ZRS Koper in jih brez intervencije okolja in države ni mogoče urediti?

“Omenil sem že usodo obstoja delovanja oljkarskega laboratorija, prostorska stiska pa se odraža tudi v ZRS Koper v celoti. Sedanji prostori na Garibaldijevi ulici v Kopru so premajhni in ne ustrezajo potrebam. Z MO Koper smo našli nadomestno lokacijo v palači De Belli. Na pristojno ministrstvo je vodstvo ZRS Koper poslalo dokumentacijo, ki so jo od nas zahtevali, da bi lahko izvedli prenos stavbne pravice, kar bi omogočilo zagon projekta dolgoročne rešitve prostorske stiske, vendar še vedno čakamo na odgovor.

Izpostaviti moram, da kot javni raziskovalni zavod, katerega infrastruktura je v celoti v lasti države, ne moremo ničesar postoriti sami. Vse je potrebno predhodno uskladiti in doreči s pristojnim ministrstvom, enako velja tudi za delo in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ki pa moram reči, da je vsa leta dobro. Država vsako leto javnim raziskovalnim zavodom za njihovo delovanje nameni določena finančna sredstva, ki pa ne zadoščajo za delovanje in razvoj. ZRS Koper ima še vedno enega najnižjih deležev stabilnega financiranja, kar v marsičem vpliva na njegovo delo, tekoče poslovanje in razvoj. Ob tej priložnosti bi se zahvalil in čestital vsem raziskovalkam, raziskovalcem, strokovnim delavcem in vodstvu ZRS za njihovo odlično delo.”

---