Ko turizem poganjajo boni
Lansko turistično leto je bilo kilavo, drugačno niti ni moglo biti. Pomembno so ga rešili domači turisti, ki so jim turistični boni dali priložnost in pospešek pri spoznavanju domovine. Poleti je bilo povsod nabito, še posebej ob koncih tedna, ko je bila prazna soba ob morju, ob Soči in v Brdih skorajda loterija. Kako bo letos, je težko napovedovati. Pristojni za turizem upajo na nekoliko boljše čase, vse pa je odvisno od epidemiološke slike, v kateri je pomemben steber cepljenje.
Ko se bodo odprli hoteli in gostilne, bodo v njih v večini spet domači turisti. Tako zaradi priprtih meja kot zaradi bonov, ki jih je za letošnje leto ostalo še za krepko več kot 200 milijonov evrov. Njihova uvedba je bila večstransko uspel ukrep in pomembna podpora turizmu v črnem letu, ko je globalni turizem upadel na zgolj četrtino predlanskega.
Uvedba turističnih bonov je bila večstransko uspel ukrep in pomembna podpora turizmu v črnem letu.
Slovenski turizem naj bi okreval na ramenih manjših, trajnostno naravnanih ponudnikov z izpiljeno ponudbo in v nekaj naslednjih letih predvsem z gosti, ki k nam lahko pridejo z avtomobilom. Šele ko se bo koronska megla razkadila, bo znano, kaj Slovenija zares lahko ponudi. Z vsakim tednom zaprtja je več tistih, ki so našli izziv v kakšnem drugem poklicu, pa tudi s strategijo slovenskega turizma napovedanega naložbenega sunka in njegovih učinkov ni bilo. Kakor koli, zdaj so karte na novo premešane. Država bo podprla okrevanje, denar in načrti so tudi iz mogočnih skladov EU, a bo moral biti del podpore v olajšani birokraciji, da bo zrnje tudi za majhne in manj vešče, ki nimajo koga delegirati za zadovoljevanje kapric pisarniških titanov in da se ne bomo čudili, da je poceni denar šel nazaj v Bruselj.
Vsaj nekaj časa naj bi se soočali s pomembno spremenjenimi navadami turistov: bolj previdni bodo, iskali bodo mir in stik z naravo ... To naj bi bilo pisano na kožo slovenski ponudbi, tudi gastronomski, ki je letos v fokusu turistične promocije. Na vrsto je sicer prišla v nesrečnem času, a je treba vzeti stvari, kakršne so, in se prilagoditi situaciji. V mestih denimo tudi tako, da bodo gostinske mize na ulicah in trgih nameščene bolj na široko. Kakor koli, najprej pa se mora končati ta mora in morija in začeti “nova normalnost”. Drugače bo, saj vemo, in nič več ne bo, kot je bilo, a novih začetkov smo pri nas že vajeni.