Blaženje posledic krize v turizmu

Številke o lanskem turističnem letu so slabe. Na svetovni ravni ga je bilo le za četrtino predlanskega, doma pa je bil upad manjši, vsaj glede prihodov in prenočitev turistov. “Ključno je, da turizem in gostinstvo preživita,” je na včerajšnji tiskovni konferenci o lanski turistični beri in načrtih za letos povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. “Seveda si vsi želimo čim prejšnjega odprtja,” je večkrat poudaril.

SLOVENIJA > V Sloveniji je bilo v lanskem letu za zajetnih 33 odstotkov več nočitev domačih gostov, obenem pa je bilo za kar 71 odstotkov manj nočitev gostov iz tujine. “Lani smo s turističnimi boni uspeli domači turizem vsaj deloma zagnati. S tem smo pomagali blažiti posledice zaprtja turističnega ekosistema. Glede na to, da smo pri nas izjemno vezani na prihodke od tujih gostov, bomo o resničnem okrevanju lahko govorili šele takrat, ko bo ponovno zagnan mednarodni promet in bodo sproščeni omejitveni ukrepi,” je na spletni tiskovni konferenci o turizmu povedal Simon Zajc, državni sekretar v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Še več kot polovica bonov ni unovčenih

Povedal je, da je bilo unovčenih 935.000 turističnih bonov za 128 milijonov evrov, na voljo pa je še dobra polovica bonov in zajetnejša pogača, kar 229 milijonov evrov.

To govori o tem, da so bone, ki so jim veljavnost podaljšali do konca letošnjega leta, unovčevale zlasti družine z otroki, ki so dobili bone s četrtinsko vrednostjo.

Zajc je izpostavil številne ukrepe za pomoč gospodarstvu in izpostavil najpomembnejše za gostinstvo in turizem: nadomestilo za čakanje na delo, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, subvencije za skrajšanje delovnega časa, za fiksne stroške podjetjem, pripravljajo pa še nove ukrepe, za katere so že objavljeni javni pozivi, med njimi tudi za brezobrestna posojila z moratorijem na odplačevanje. Zajc je napovedal še skorajšnjo oceno iztekajoče se turistične strategije in javni razpis za pripravo nove. Menil je tudi, da je kriza priložnost za razmislek o turizmu prihodnosti s pričakovanimi spremenjenimi navadami turistov, z manj množičnega turizma ter več butične ponudbe in nastanitev v naravi.

Prilagajanje krizi

Maja Pak, direktorica STO, je povedala, da je lani ob Sloveniji le še Danski uspelo povečati število domačih turistov. S številkami, pravi, smo se vrnili za desetletje nazaj, polnokrvnega turizma na predlanski ravni pa ne pričakuje pred letom 2024. Povedala je, da so še posebej prizadeti sektorji poslovnih srečanj in turističnih prevozov ter delo turističnih agencij.

“Takoj po izbruhu pandemije smo prilagodili aktivnosti novim razmeram in krepili stik z bližnjimi in domačim trgom. Razvili smo virtualne platforme in izvedli 75 spletnih poslovnih delavnic in webinarjev za tuje poslovne partnerje, intenzivno smo komunicirali na družbenih omrežjih ... Na osmih platformah imamo 1,6 milijona sledilcev, s skoraj 6000 objavami pa smo zabeležili blizu pet milijonov interakcij. Učinkovitost promocije smo krepili s partnerstvi s priznanimi športniki in v okviru pomembnih dogodkov,” je strnila aktivnosti turistične promocije.

Trajnostni koncept tudi v gastronomiji

Maja Pak je izpostavila naslov Evropska gastronomska regija, čigar nosilka je Slovenija v letošnjem letu. “Ne gre zgolj za promocijske dejavnosti, temveč tudi za krepitev trajnostnega koncepta slovenske gastronomije,” je poudarila. Za njegovo krepitev so nedavno pozvali gostince k pridobitvi znaka zelene kuhinje Slovenia Green Cousine v okviru Zelene sheme slovenskega turizma.

Prva naslova za zeleno kuhinjo gresta na Primorsko: konec prejšnjega tedna so ga dodelili gostilni Pri Lojzetu z Zemona, včeraj pa še restavraciji COB iz Portoroža. “Gre za potrditev našega načina dela. Priznanje je zlasti obveza za naprej in za še tesnejše sodelovanje vseh deležnikov v našem poslu,” je povedal nosilec zelenega gostinskega znaka številka ena Tomaž Kavčič z Zemona. Prek zaslona je vsem udeležencem tiskovne konference namenil objem z mislijo, “da se čim prej vidimo v živo”.

Priznanje je, da se gostje vračajo

Dr. Janez Bogataj, ambasador projekta Evropska gastronomska regija, je v pet točk strnil prednosti slovenske gastronomije in njene prepoznavnosti. “Imamo strategijo gastronomije, ki jo uresničujemo in ki je z gastronomsko piramido izhodišče za iskanje novih kulinaričnih rešitev,” je povedal profesor. Izpostavil je še izvirne okuse slovenskih živil, čebelarstvo, dobro delo z mladimi, zlasti z osnovnošolci in gastronomske kolektivne znamke.

Mira Šemić, vinska akademikinja in nosilka franšize Gault&Millau za Slovenijo, je nekoliko kritično ošvrknila (pre)nizke standarde postrežbe v slovenskem gostinstvu, obenem pa pohvalila visoko kakovost jedi. Kuharski mojster Luka Košir iz gostilne Grič v Šentjoštu nad Horjulom, tudi prejemnik Michelinovega priznanja za trajnostno gostinstvo, je dejal, da se “glede na svetovne smernice uspešne restavracije najbolj prizadevajo za surovine iz lokalnega okolja, pridelane z največjo mero pozornosti in avtentičnosti, kar je tudi najboljši gradnik prepoznavnosti”.

Mladi kuharski mojster Leon Pintarič iz gostilne Rajh v Bakovcih v Prekmurju je povedal, da je za kuharski uk ključno delo v kuhinji. “V našem poklicu se učiš tudi z rokami,” je dejal v upanju, da bodo gostilne čim prej odprte in bodo mladi lahko v praksi osvajali znanje.

Pintarič je še povedal, da je stik z gosti ključen in da je za gostinca najpomembnejše priznanje, da se gost vrne in s seboj pripelje prijatelje.

---