Koleraba in matematika

Prepričana sem, da se šolarji pridno učijo in opravljajo različne teste, kljub malo drugačnim in težkim razmeram. Zato vse sprašujem: morda veste, da kdor uživa kolerabo, lažje zmaguje v testih iz matematike?

Podobno kot korenje je tudi koleraba bogat vir karotenoidnih snovi, kar vidimo že po intenzivni rumeno oranžni barvi. Karotenoidi so močni antioksidanti, ki varujejo naše celice pred prostimi radikali, virusi in bakterijami ter pomlajujejo celice. So tudi v drugih križnicah in poljščinah, ki so intenzivno rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in rjavo obarvane, ter v temnozeleno obarvani zelenjavi.

In zakaj naj bi koleraba, no, tudi druge poljščine s karotenoidi, pomagala pri matematiki? Iz karotenoidov namreč nastaja vitamin A, ki spodbuja miselne procese, ali po domače - inteligenco.

Pomembni koneksini

Karotenoidi so tudi osnova za nastanek tako imenovanih beljakovinskih koneksinov; ti so povezovalne vrzeli med citoplazmo posameznih celic in tvorijo “presledkovne stike”, nekakšne mikroskopsko drobne kanalčke (neksuse), med dvema, tremi sosednjimi celicami. Na obeh straneh koneksina sta dva koneksona, ki se odpirata in zapirata in tako omogočita ali preprečita, da stečejo informacije in tudi hranilne snovi med celicami neposredno, brez živčnih povezav in zato zelo hitro. Tak prenos okrepi sposobnost hitrega reagiranja in delovanja.

Koneksini so mlado spoznanje. Leta 1993 je dr. George Wolf na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju ugotovil, da karotenoidi sprožijo sintezo molekul koneksina in hkrati ščitijo kanalčke pred prostimi radikali in drugimi rakotvornimi snovmi. Če ne uživamo dovolj hrane s karotenoidi in posredno z vitaminom A, ti drobni mostički med celicami ne delujejo dobro, neposredna povezava med celicami oslabi in propade.

Znanstvena dognanja o koneksinih potrjujejo že stara ljudska izkustvena spoznanja, da korenje, koleraba, repa in druge križnice pomagajo pri očeh, kosteh in možganih. Ugotovili so namreč, da prek presledkovnih stikov prehajajo hranilne snovi do oddaljenih celic v notranjosti tkiv, do manj ali slabo prekrvavljenih tkivih v očesni leči in kosteh. V jetrih in trebušni slinavki pomagajo pri izločanju učinkovin, v srčni mišici in živčevju pa okrepijo “akcijski potencial delovanja” in posredno blažijo stres.

Koleraba je bolj sladka in tudi diši drugače

Enako kot vse križnice ima tudi koleraba nekaj eteričnih olj na bazi žveplenih spojin. So pa to druga eterična olja, kot na primer pri hrenu, repi in podobno, zato je koleraba po okusu drugačna, bolj sladka in tudi diši drugače. Temeljne žveplene spojine v kolerabi so glukozinolati. Ti so predstopnja sulforafana, ki ima dokazano protirakav učinek.

Po količinah vitaminov in mineralov koleraba ne izstopa, a ima veliko različnih. Med vitamini je razmeroma precej vitamina C, celo več kot v limoni, in nekaj vitaminov skupine B, in sicer B1, B2 in B3. V sledeh so tudi vitamini B5, B6, B9.

Zaznavna sladkobnost kolerabe je tudi posledica ogljikovih hidratov, ki jih je skoraj toliko kot v krompirju in kar polovica teh odpade na sladkorje. V njej je poleg že omenjenih antioksidativnih karotenoidnih snovi še veliko vlaknin. Slednje zagotavljajo daljši občutek sitosti, zato je koleraba primerna za vse, ki želijo shujšati.

Koleraba, meso in proso - odlična kombinacija

Enako kot koleraba je koristna tudi njena “sestrična” kolerabica, oziroma njene cime in listje. V kolerabnih listih je veliko vitamina C in klorofila. Odlikuje jih dobro razmerje med kalcijem in magnezijem ter natrijem in kalijem. Med minerali sta pomembna še mangan, baker, železo in cink. Ob žveplenih snoveh je tako v cimah, listih in gomolju kolerabe razmeroma veliko fosforja za odpravo motenj hranjenja in blaženje psihičnih problemov.

Ker koleraba nima dovolj široke palete vitaminov skupine B, jo v jedeh dopolnimo z žiti in mesom. Tak primer je na primer belokranjska jaglenica ali žitna klobasa, ki ima v sebi svinjsko meso, slanino, proseno kašo, sol, poper in česen, zalit z rdečim vinom. Koleraba, meso in proso so skupaj tudi odlična kombinacija mineralov, saj poleg kalcija, magnezija, natrija, kalija, mangana in bakra iz kolerabe, iz žita in mesa pridobimo še železo, krom, cink, selen, silicij in fluor.

Priporočljiva za sladkorne bolnike

Kolerabo lahko uživamo presno ali kuhano, podobno kot druge križnice. Če uživamo presno kolerabo, dobimo ves vitamin C, ki je v njej, potem vitamin B5 in B9 ali folno kislino. Vse te snovi se namreč s toplotno obdelavo, s kuhanjem ali pečenjem, uničijo povsem ali skoraj v celoti. Ne dobimo pa karotenoidov, ki jih šele s kuhanjem sprostimo, da so uporabni za naše telo.

Koleraba je podobno kot druge križnice bogata s fitokemikalijami; med njimi sta tudi sulforafan in indol-3-karbinol, ki potrjeno ščitita pred rakom prostate, dojke in debelega črevesja. Koleraba je priporočljiva za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja in zaradi obilja kalija niža krvni tlak.

Torej: koleraba krepi imunski sistem in preprečuje okužbe, skrbi za mentalno svežino in sposobnost koncentracije, znižuje raven holesterola, poveča oskrbo celic s kisikom, pospešuje nastajanje krvi, krepi srce in izboljšuje delovanje možganov: pomaga premagovati stres, dviguje razpoloženje, vitalnost in energijo. Prav tako čisti prebavila, ožilje, pljuča in sečne poti, odvaja vodo iz telesa in zmanjšuje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, zboljšuje kožo in lase. Koleraba je znana tudi kot “ljubezenska zelenjava” saj vsebuje naravne sestavine za spodbujanje moškosti.


Preberite še


Najbolj brano