Najmlajši veseli, starejšim pada motivacija

V šolah so se po dolgih treh mesecih včeraj ponovno razlegali veselje, radost in smeh. “Res mi je bilo prijetno, ko sem videla navdušenje in radoživost otrok. Za trenutek se je vrnil občutek običajnosti,” je prve vtise strnila Martina Kuzman, psihologinja na OŠ Antona Globočnika Postojna. Na drugi strani pa pri tistih, ki šolanje nadaljujejo na daljavo opaža vse večji upad motivacije. Kako bo pouk poteka prihodnji teden, bo vlada odločala danes.

Vrnitev učencev prve triade nazaj v šolo je prinesla vsaj malce 
priokusa normalnosti.
Vrnitev učencev prve triade nazaj v šolo je prinesla vsaj malce priokusa normalnosti.  

PRIMORSKA > “Nov začetek je bil vsekakor spodbuden in vesel. Ena od učenk mi je celo rekla, da je v ponedeljek popoldan jokala, ko je slišala, da mogoče še ne bodo prišli v šolo,” je Kuzmanova poudarila, da se je velika večina učencev prvega triletja v šolo vrnila z veseljem. Tudi na izolski OŠ Vojke Šmuc in na OŠ Koper je bilo že prvo šolsko uro iz razredov slišati pristno otroško navdušenje, pa tudi živ žav, ki so ga bili učitelji včasih naveličani, zdaj pa jim je že pošteno manjkal. V šolo so prišli skoraj vsi učenci prve triade, zaradi varnosti so organizacijo in protokol povsod vnaprej dorekli.

Šola je varovalni dejavnik

V šolah menijo, da se je v času šolanja na daljavo, na katerega so se v drugem valu mnogo bolje pripravili, ponovno potrdilo, da so šole eden temeljnih stebrov družbe in pomemben varovalni dejavnik za psiho-socialni razvoj otrok in za marsikoga varno okolje.

Tudi malčki prišli z nasmehi

Da so tako starši kot otroci zelo težko pričakovali vrnitev, je potrdila tudi Elizabeta Zgonc, ravnateljica Vrtca Postojna, v katerega se je včeraj vrnilo približno 54 odstotkov otrok. Še več jih pričakujejo v prihodnjih dneh. Število vključenih pa je postopno raslo že v času, ko so izvajali le nujno varstvo. Zgončeva meni, da otroci zaradi večmesečnega neobiskovanja vrtca sicer ne bodo imeli dolgotrajnih primanjkljajev ali zaostanka v razvoju, so bili pa v tem obdobju prikrajšani za socialne stike, učenje, sodelovanje, načrtovanje v družbi s sovrstniki, ki pomembno vpliva na razvoj. Posebnih težav s ponovnim vključevanjem otrok tudi na podlagi spomladanskih izkušenj ne pričakujejo. So pa, kot priznava Zgončeva, imele kar nekaj težav z vrnitvijo na delovno mesto, kjer so potencialno izpostavljene okužbam, nekatere strokovne delavke.

Ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Irena Sivka Horvat pravi, da so se v tem času učenci naučili uporabljati spletna orodja, ki jih bodo potrebovali tudi po epidemiji. “Postali so bolj samostojni in organizirani, solidarni, v družinah so se okrepile vezi,“ niza pozitivne plati pouka na daljavo, obenem pa poudarja, da še tako dobra šola na daljavo ne more nadomestiti pouka v šoli: “Človek je socialno bitje, pedagoška doktrina je nastala na osnovi dela z otroki v skupinah.”

Tudi pedagoginja in svetovalna delavka na OŠ Koper Dajana Nedoh pravi, da so učenci spoznali veliko prednosti šole. “Eni so razrednikom povedali, da so si na šoli spočili oči od ekranov, drugi, da so doma sanjali o igri na terasah ob naših učilnicah. V enem oddelku so si celo izmenjali darilca presenečenja. Otroci so pogrešali druženje, čeprav so nekateri kasneje učiteljice pozvali, naj se lotijo dela.”

“Sin je komaj čakal vrnitev. Čeprav s šolo na daljavo ni imel težav in je pokazal veliko samoiniciativnosti in prizadevnosti, je sploh zadnji mesec vse bolj poudarjal, da pogreša sošolce in učiteljico in da je pouk v šoli bolj zanimiv. Upam in držim pesti, da vrnitev ne bo le kratkotrajna,” je poudarila tudi ena od mamic tretješolca. Čeprav je šolska ministrica med epidemijo izjavila, da smo pri nas rekorderji z vidika sposobnosti izobraževanja na daljavo, meni, da je šlo pri tem za veliko poenostavljanje. Pomemben dejavnik je namreč tudi podpora in angažiranost staršev ter vse ostale socialno-ekonomske okoliščine. “Že dejstvo, da je za nekatere otroke kosilo v šoli edini topel obrok v dnevu, je dovolj zgovorno.”

Vse več apatičnosti

Kakšne bodo dejanske posledice tako dolgega, neprekinjenega šolanja na daljavo - ki se za večino še nadaljuje - in to ne le pri morebitnih luknjah v znanju, se bo torej šele pokazalo.

“Šola je del življenja in en del je bil otrokom vzet, kar bo gotovo imelo posledice,” Martina Kuzman pravi, da se je zdaj še dodatno potrdilo, da je šola veliko več kot le podajanje znanja, otroci pa so bili v tem času prikrajšani za različne izkušnje. Po prvem, spomladanskem zaprtju, do hujših stisk ni prihajalo, zdaj pa opaža, da je sploh nekoliko starejšim zelo padla motivacija. “Tudi pri učencih, ki so sicer uspešni, ambiciozni in pridni, je zaradi enoličnosti čutiti vse več apatičnosti. Nekateri v zadnjem obdobju tudi niso več oddajali nalog, niso več sodelovali, kar je zaskrbljujoč znak.” Izpostavlja tudi veliko negotovost devetošolcev in njihovih staršev, saj odločitev, kako bo z nacionalnimi preverjanji znanja, in na kakšen način bo potekalo vpisovanje v srednje šole, še ni.

Tudi učiteljem OŠ Vojke Šmuc so učenci in njihovi starši vsak dan glasneje sporočali, da šolanja na daljavo ne zmorejo več, še zlasti ne mlajši učenci, ki potrebujejo več pomoči in podpore staršev. “Pri starejših opažamo upad motivacije za delo, pogrešajo razlago učiteljev v učilnicah, sošolce, pogovore, smeh, prijateljstvo, prve ljubezni, prepire... Prepiri v šoli so drugačni kot doma.”

Razlike se povečujejo

Upad motivacije po novem letu opažajo tudi na OŠ Koper, vsi pa se zavedajo, da je šolanje na daljavo težje učencem iz manj ugodnih družinskih okolij. “Nanje smo strokovni delavci še posebej pozorni, kljub vsemu se v nekaterih primerih razlike še povečujejo,” je jasna Horvatova.

“Učitelji spodbujajo učence pri iskanju rešitev za njihove težave in pri tem spodbujajo njihovo osebno prožnost. Šolarji imajo na voljo tudi učno pomoč in tutorstvo pri organizaciji dela; tutorji so postali učitelji podaljšanega bivanja. Pri učencih s čustveno-vedenjskimi težavami sodelujemo s socialno pedagoginjo, šolsko svetovalno službo in pedopsihiatrinjo. V stikih smo s Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše pa tudi s Centrom za socialno delo,” niza Nedohova. Sama učencem svetuje, naj si zadajo cilje in naj obveznosti načrtujejo vnaprej (in naj ne bodo vseskozi “on-line”), naj se ukvarjajo s stvarmi, na katere lahko vplivajo. Priporoča jim tudi gibanje na svežem zraku in ukvarjanje s hišnimi ljubljenčki, če jih imajo. Starše pa opozarja: “Otroci doživljajo svet prek staršev in tega, kako jim predstavijo stvari. Nudijo jim varno zatočišče, ohraniti jim morajo tudi optimističen pogled na prihodnost.”

Lahko bi prilagodili učne programe

Povratka v šolske klopi si zato želijo za vse učence, saj bo potrebnih več let, da bodo nadoknadili zamujeno. “Že zdaj preučujemo učne načrte in izbiramo, kaj je res pomembno in česa se lahko naučijo kasneje. Veliko konsenza bo potrebnega pri ocenjevanju znanja, saj ga je na daljavo težko oceniti objektivno,” poudarja izolska ravnateljica. Večina šolarjev po njenem sicer ne bo imela dolgotrajnih ali usodnih posledic. “Ko se neprijetne zadeve dogajajo posamezniku, je drugače. Lažje sprejmemo dejstva, če smo vsi v isti 'kaši', pa tudi družba je na to bolje pripravljena,” meni. Nedohova pa: “Mogoče se bodo odzvali snovalci učnih programov in večjo pozornost usmerili v razvijanje veščin razmišljanja otrok in mladih, da bi ob frustracijah uspešneje poiskali rešitve. Lahko bi tudi pomagali krepiti njihovo osebno prožnost za boljše premagovanje tesnobnosti in anksioznosti. Naučiti se morajo, kaj je zares pomembno in tudi, kako preživeti neuspehe.”


Najbolj brano