In kaj nas čaka zdaj?

V devetih regijah se bodo otroci in učenci prve triade v torek znova vrnili v igralnice in v šolske klopi, študentje pa se bodo lahko vrnili k nujnim laboratorijskim vajam. Delo v prvi triadi bo po besedah ministrice za izobraževanje potekalo po modelu C, s poudarkom na doslednem upoštevanju priporočil ministrstva in NIJZ ter odgovornosti prav vsakega od nas. Za stale učence, dijake in študente se bo še nekaj časa nadaljevalo delo na daljavo. Vlada večjih težav ne pričakuje in želi narediti vtis, da je vse spet lepo in prav. Kaj res?

Postopno odpiranje šol je v zadnjem letu težko pričakovano. A s seboj prinaša ogromno vprašanj, kako se bomo soočili z negativnimi posledicami, ki jih je šolajoči generaciji povzročila večmesečna selitev te generacije pred digitalne naprave.

Vzgoja in izobraževanje poganjata razvoj družbe, zato si zaslužita resen pristop in tehten razmislek.

Za razliko od zdravstvenega področja, s katerim se že od izbruha epidemije ukvarja posebna strokovna skupina, je bilo izobraževanje, takšen vtis smo dobili, prepuščeno odločitvam ministrstva. A vse bolj se zdi, da je to delo končalo z izdelavo štirih modelov pouka in s ponovnim zaprtjem izobraževalnih ustanov po vsej državi. Brez poglobljenih razprav in strokovnih podlag, le s pojasnilom, da bi selektivno odpiranje šol, glede na epidemiološko sliko v posameznih regijah, med šolajočimi povzročilo neenakosti. Do zdaj, ko se je po odločitvi istega ministrstva, zgodilo ravno to. Kaj pa neenakost?

Vrstijo se opozorila o škodljivih posledicah učenja na daljavo, ki na prvo mesto postavljajo problem neenakosti. Najkrajšo bodo spet potegnili tisti, ki imajo v domačem okolju že sicer slabši dostop do tehnologij in slabše možnosti za podporo in pomoč pri učenju.

Razlike v znanju, še globlja razslojenost, izoliranost, revščina, psihične in druge zdravstvene težave mladih, ki jih je prineslo šolanje na daljavo zaradi premalo domišljenih ukrepov v okviru boja z epidemijo, so problem! In ne bodo odpravljeni z nižanjem standardov in s hitrimi rešitvami. A na mizi še vedno ni strategije, ki bi odgovorila na izzive.

Vzgoja in izobraževanje poganjata razvoj družbe, zato si zaslužita resen pristop in tehten razmislek. Tako kot si malčki, osnovnošolci, dijaki in študentje zaslužijo kakovostno izobrazbo, zdravo otroštvo in mladost, kar bi morala zagovarjati vsaka odgovorna politika.


Preberite še


Najbolj brano